Jesenske rastline naj čim prej – najbolje do 10. oktobra, da se pred zimo dobro ukoreninijo – smuknejo v prazna korita in posode domačega urbanega vrtička, kajti veselje, ki ga pričarajo, bo pravi dar za vrtičkarjevo dušo.
Preprostost in žlahtnost
Med cenovno najugodnejše rastline za jesenske zasaditve spadajo mačehe. So preproste, nezahtevne, a darežljive s cvetovi tako jeseni kot v zgodnji pomladi. Poleg mačeh z običajno rastjo obstajajo tudi povešave, ki so primerne zlasti za sajenje v korita in obešanke, zapeljive pa so še posebnice – dišeče mačehe, ki bodo v obdobju kratkih dni in dolgih večerov odišavljale balkon.
Poleg mačeh so za jesenske zasaditve primerne tudi bolj žlahtne ciklame, ki jim prija polsenčno rastišče in zdržijo do prve zmrzali ter še malo dlje. Prav tako se bodo v urbani vrtiček podale mnoge privlačne trajnice, kot so hermelike in homulice (Sedum) pa trpežne iskrivke (Heuchera), ki jih krasijo listi v rdeči, bakreni, zeleni, oranžni srebrnkasti ali drugi barvi, tem se slej ko prej pridružijo še kot biserčki na vejici prikupni drobni cvetovi, ki oplemenitijo še tako majhen vrt ali balkon.
Seveda ne smemo pozabiti niti na pritlikave jesenske astre, ki se v nekaj dneh spremenijo v pravcate cvetoče oblačke.
Sijoči čiliji
Vijolični, rdeči in oranžni okrasni čiliji se kakor zloščeni pekoči zlodjevi rožički pozibavajo na pritlikavih zelenih steblih in navihano vabijo, da jih utrgamo in si na njih opečemo jezike.
Trave in grmički
Zelo priljubljene za jesensko tihožitje so trajne okrasne trave, med katerimi je treba najti tiste, ki nimajo previsoke rasti, kot je denimo siva ovčja bilnica (Festuca glauca), ki zraste do 20 centimetrov visoko, ali japonska perjanka (Pennisetum alopecuroides), ki je primernejša za večje lonce, saj zraste v višino do 50 centimetrov. Izjemno primerni za v korita in posode so šaši, denimo pisanolistni šaš (Carex hachijonensis 'Evergold'), ki se ponaša z atraktivnimi rumeno progastimi listi.
Med grmički lahko izberemo prikupen srebrnkasto siv kalocefalus (Calocephalus brownii), ki žal ne prezimi, vendar njegove vejice vso zimo in še pomlad ostajajo igrive in navidez žive. Potem sta tu še jesensko vresje (Calluna sp.), ki za rast potrebuje kiselkasto prst in grmasti jetičnik (Hebe), za katerega je značilna sorazmerno počasna čvrsta in enakomerna rast.
Pravo mesto
Pri zasaditvah pazimo, da bo imela vsaka rastlina dovolj prostora za nemoteno rast, zato upoštevajmo končno velikost rastline, prav tako je pomembno, da za okrasne zasaditve izberemo najustreznejšo lego – ljubiteljicam sonca privoščimo tople žarke, sencoljubim pa senčno zavetje, da bodo dolgo lepo uspevale in krasile balkon.