Jasna Marin
Prenova mansardnega stanovanja s pogledom na Kalvarijo je bil precej zahteven projekt, ki je potekal v treh fazah, pojasnjuje lastnica Andreja Kuder. Približno 80 kvadratnih metrov veliko domovanje v večstanovanjski hiši, zgrajeni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je poprej imelo klasično razporeditev. "Vsak prostor je bil ločen od drugega, v celotnem stanovanju je bilo preveč sten in vrat," se spominja lastnica. Stanovanje je obsegalo predsobo, kopalnico, spalnico, otroško sobo, dnevno sobo z balkonom in ločeno manjšo temačno kuhinjo z jedilnico. "Zaželela sem si več odprtosti in več svetlobe v prostorih. Mansarda je namreč orientirana na sever in je bila vselej nekoliko temačna. Prav tako sem hotela, da se prostori v celotnem stanovanju povežejo, da lahko krožimo skoznje," našteva Andreja, ki se je lotila celostne prenove doma po tem, ko se je hčerka odselila na svoje.
Z dodatnimi okni do razgleda in svetlobe
Stavbni ovoj celotne večstanovanjske zgradbe je bil energetsko prenovljen pred približno petimi leti. "Odkar je fasada izolirana, porabimo manj za kurjavo, res pa je bilo treba za večjo energetsko učinkovitost zamenjati tudi okna, za kar smo poskrbeli ob prenovi stanovanja." Okna so nova v vseh prostorih, zamenjana so panoramska vrata, ki vodijo na balkon. Na stropu v jedilnici, kjer prej ni bilo steklenih površin, sta zdaj dvojni panoramski strešni okni, ki se dodobra odpreta, da se lahko z glavo in trupom nagnemo navzven in občudujemo Pohorje, Maribor, Kalvarijo, Kozjak, vrhove Pece ... "Strešni okni nad jedilno mizo sta prinesli v celotni bivalni prostor obilo naravne svetlobe, zvečer si lahko ogledam sončni zahod, opazujem nočno nebo. Navdušena sem nad njima," razlaga lastnica.
Povezovanje in večja odprtost
Med temeljitejšimi posegi, h katerim so mojstri po navodilih statika pristopili zelo premišljeno, je bilo tudi rušenje sten med dnevno sobo in kuhinjo v severozahodnem delu ter med dnevnim prostorom in nekdanjo otroško sobo v severovzhodnem delu stanovanja. Bivalni del se je po tem posegu izrazito povečal, saj je dnevna soba prek odprtega oboka sedaj povezana z vabljivo kuhinjo z jedilnico, na drugem koncu pa s prikupnim kabinetom, za katerega lastnica pravi, da je kot votlina Altamira. "Tu je nekoč imela sobico hčerka. Zdaj je ta prostor z vrati povezan s spalnico, zasnovali pa smo tudi obok, skozi katerega se iz 'votline' prehaja v dnevno sobo."
Stene v kabinetu so zaobljene in nekoliko grobo strukturirane. Na stropu je lastnica zasnovala privlačno mandalo v obliki spirale iz morskih kamnov, na nasprotni steni je za protiutež izdelala večjo mandalo iz dravskih prodnikov.
Žajbelj v kuhinji
Po meri izdelana kuhinja z ozko pečico in višjim delovnim pultom je odeta v umirjeno zeleno barvo. "Ta odtenek ponazarja moj najljubši hrib na otoku, kjer redno dopustujem. Tam vse diši po žajblju, in ko stopim v prostor zaznam ta vonj. Tako imam v stanovanju vseskozi žive spomine na morje," pripoveduje Andreja.
S poleni do toplote
Dnevna soba je vabljiva, tako zaradi dvoseda v retro stilu, kot tudi zaradi lončene kaminske peči, ki je glavni vir ogrevanja v stanovanju. "Nekoč so bile v tukajšnjih stanovanjih lončene peči. Večina stanovalcev jih je odstranila ker smo prešli na ogrevanje z mestnim plinom, jaz pa sem še pred pandemijo odmontirala radiatorje ter namestila lončeno kaminsko peč." Načrt za ogrevanje se je izkazal za izjemno učinkovitega, saj so se stroški ogrevanja občutno znižali.
Čopič, haikuji in prenovljeni kosi pohištva
Andreja je po izobrazbi psihologinja, v prostem času piše haiku poezijo, poleg tega rada poprime tudi za čopič. Večina slik, ki krasijo stene stanovanja, so njeno delo. Le slika nad kaminom - olje na platnu - je delo slikarja Nikolaja Omerse. "Podarila mi jo je teta pri kateri sem živela v času študija."
Oprema stanovanja je ujeta v kanček nostalgije. "Nekaj sem kupila na bolšjaku, par kosov sem nabrala pri sosedih na stari kmetiji v Slovenskih goricah, kjer imamo vikend. Vitrina ob jedilniškem kotičku je bila v prejšnji kuhinji viseč element. Z malim mizarskim posegom sem naredila stoječo vitrino, v kateri hranim stari jedilni servis, ki mi ga je prav tako podarila teta, in mi je dragocen spomin. Na vrhu vitrine sem zasnovala mini vrtiček. Sklednik je prav tako zelo star in je po malem že razpadal. Mizar ga je čudežno obdelal, sedaj je videti kot originalni kuhinjski element," opisuje lastnica.
"Staro mizo sem pobrala na brodarskem društvu Sidro. Je v celoti obnovljena," dodaja Andreja, ki je kot strastna suparka športno povezana tako z reko Dravo kot tudi z morjem.
Igriva kopalnica in pastelni toni v spalnici
Navdihujočo zeleno in pridih morja s školjkicami, kamenčki in mozaiki opazimo tudi v kopalnici. "Zelo me navdušuje arhitekt Gaudi, njegov razgiban slog. Nekaj tega sem poskušala vnesti v ta prostor."
Spalnica vabi z drugačnimi, bolj pastelni in zemeljskimi odtenki. Opremljena je s posteljo, veliko garderobno omaro, mizico ob oknu in stolom, v njej kraljujejo lončnice in na stenah slike. Lastnica je pod poševnino s pridom izrabila prej neizkoriščen prostor, kamor je umestila izvlečne predale. Postelja z baldahinom, ki deluje kot romantična zavesa, je v prostor umeščena pod kotom, kar je zelo praktično, ker je tako dostopna z leve in desne strani.
Recept za kakovostno življenje
Ne le oprema, temveč tudi številni detajli v stanovanju v sebi nosijo sporočilo preteklosti. "Všeč so mi stari predmeti, ki imajo zgodovino." V okvirju, ki je ostanek vrat stare kuhinje, nad kavčem pogled pritegnejo skrbno razporejeni čipkasti prtički. "Ti so iz babičine zbirke. Tako imam nekaj zares dragocenih koščkov družinske dediščine, ki plemenitijo mozaik mojega življenja," poudarja lastnica prenovljene mansarde.
Zanimivo je tudi, da v stanovanju ni televizije. "Že kakšnih 20 let nimam televizorja. Raje kaj ustvarjam, berem, se družim s prijatelji, v zimskih večerih pa opazujem ogenj v kaminu. Tudi sprehodi in rekreacija mi pomenijo veliko. Zelo rada se udeležujem različnih dogodkov Mariboru, vsaj enkrat tedensko se podam na Pohorje. Tako je kvaliteta življenja mnogo boljša," sklene Andreja Kuder.
