Grozdje so že pred več kot 8000 leti gojili v Egiptu, kjer so vino uporabljali bolj za obrede kot za družabno pitje. Kasneje se je vzgoja vinske trte prenesla tudi na ozemlje Stare Grčije in Rima, od tam pa se je razširila po večjem delu Evrope in dalje po svetu. Ponekod grozdje zaradi neustreznih vremenskih razmer težko uspeva, denimo v Angliji, kjer je veliko dežja in manj sonca, vendar so tam spretni vinogradniki nekatere izjemne sorte grozdja že v 19. stoletju začeli pridelovati v steklenjakih.
Uravnava prebavo in je koristno za srce
Grozdje je zelo hranljivo, saj vsebuje veliko naravnega sladkorja, vlaknin, rudninskih snovi (kalij, železo, magnezij, kalcij) ter vitamine. V preteklosti so ga v nekaterih francoskih zdraviliščih uporabljali pri zdravilnih in shujševalnih kurah, pri katerih se jedo le notranji deli jagod, brez kožic in semen. Grozdje hitro uravna prebavo, odpravi nakopičene maščobe in vodo iz telesa, izboljša delovanje srca in krvnega obtoka. Pitje soka iz presnega grozdja krepi celotno telo, pospeši izločanje strupov iz telesa, uravnava krvni pritisk in pomaga pri odpravljanju nečistoč na koži.
Cvetovi so uporabni v kulinariki
Vsebujejo vitamin B, niacin, železo, fosfor, kalij, nenasičene maščobe in beljakovine. Iz semen pridobivamo tudi olje. V kuhinji so uporabni tudi cvetni popki, na kar se spomnite spomladi. Jemo jih lahko presne v solati ali pa jih skuhamo v sopari in postrežemo kot artičoke.
