Sanja Verovnik
Ravne strehe so v preteklosti pokrivale predvsem industrijske objekte in stolpnice, v zadnjem času pa se vse bolj pojavljajo na modernih večstanovanjskih stavbah in tudi na enodružinskih hišah. Zlasti jih je opaziti tam, kjer prostorski načrti omogočajo gradnjo tovrstnih objektov – največ jih je v mestih. Janez Stražiščar iz podjetja Fragmat TIM je prepričan, da bi bilo hiš z ravno streho v Sloveniji še več, če ne bi bilo urbanističnih omejitev. Kot primer navede pomurske občine, kjer ravne strehe v večji meri niso dovoljene, čeravno imajo stavbe s tako streho v Murski Soboti že dolgo tradicijo. Ker pa je ravna streha danes trend, ki mu investitorji in graditelji radi sledijo, so v nekaterih pomurskih občinah že v pripravi spremembe prostorskih načrtov. Nič drugače ni drugod po Sloveniji.
Hiš z ravno streho je vedno več
Prednosti ravnih streh je poleg modernega videza kar nekaj. Če so pravilno zasnovane, so trpežne in kljubujejo tudi najmočnejšemu vetru, do živega jim ne pride niti toča. "V sodobni arhitekturi so moderne preproste čiste linije in oblike. Ker ljudje trendu želijo slediti, v zadnjih letih opažamo, da je število enodružinskih hiš sodobnih oblik z ravno streho naraslo," so dejali v podjetju Grama G.T. In kar je najpomembnejše: ravnino je mogoče izkoristiti za strešno teraso s čudovitim razgledom ali jo zasaditi z zelenjem.
"Zlasti v mestih se zaradi velike gostote pozidave, cest in tlakovanih površin krčijo zelene površine. Z ozelenitvijo ravnih streh naravi vrnemo vsaj nekaj odvzetega prostora," razmišlja Stražiščar, ki v ravnih strehah vidi kar nekaj prednosti. "S stališča ekologije sicer ne moremo govoriti o prednosti, ampak bolj o odpravljanju posledic, ki jih povzročamo z gradnjo," opozori sogovornik. Pomembna vloga ozelenjenih strešnih površin je po njegovem mnenju tudi zadrževanje padavinske vode: med deževjem se razbremenijo meteorna kanalizacija in vodotoki, z izparevanjem zadržane vlage v poletnih dneh pa se zmanjšujejo temperaturne konice. Vegetacija veže prašne delce, s procesom fotosinteze znižuje delež ogljikovega dioksida in bogati zrak s kisikom, s čimer pomembno prispeva tudi k zmanjšanju hrupa v okolju, našteje sogovornik.
Prilagoditi je treba le vegetacijo
Zelena streha je tudi odličen izolator pred pripekajočim soncem in zato razširjena tudi v vročih podnebjih. Slovenija je v celoti primerna za ozelenjeno ravno streho, regionalnemu podnebju je treba prilagoditi le vegetacijo. Kljub vsem danostim je zelenih streh v Sloveniji po Stražiščarjevem mnenju razmeroma malo, se pa njihovo število v zadnjih letih povečuje tudi zaradi priporočil in smernic, ki so bile sprejete na državnem nivoju. Tako na direktoratu za prostor, graditev in stanovanja ministrstva za okolje in prostor menijo, da bi v Sloveniji morali pospešiti ozelenjevanje streh, saj je doprinos zelenih streh in vertikalnih ozelenitev večplasten – poleg tega, da blažijo negativne vplive grajenih prvin v okolju: znižujejo temperaturo, vežejo nase prašne delce, zagotavljajo življenjski prostor za žuželke in prehrano za ptice in, kar je morda za nekoga najbolj pomembno – polepšajo videz okolice.
Ni vsaka ravna streha primerna za ozelenitev
Janez Stražiščar je prepričan, da bi lahko v Sloveniji ozelenili skoraj vsako ravno streho, a je ponekod, kot pravi, težava v nosilni konstrukciji ravne strehe, ki ne dopušča dodatne obtežbe s potrebnimi sloji. Tako je na ozelenitev strehe dobro pomisliti že ob izvedbi ravne strehe, čeprav je morebiti na začetku ne bomo imeli. Kot pravi Janez Stražiščar, je treba poseben poudarek nameniti zagotavljanju nosilnosti strehe in v statičnem izračunu ravne strehe upoštevati dodatno težo slojev zelene strehe.
Dražja, a tudi bolj trajna
S stališča stroškov investicije je ozelenjena ravna streha dražja od klasične ravne strehe, pravi Janez Stražiščar. A ima dolgoročno vsaka streha z obtežbo oziroma zaščito daljšo obstojnost in zahteva tudi manj vzdrževanja, še poudari. Po njegovih besedah pri ozelenitvah streh ločimo dva osnovna načina: ekstenzivno ozelenitev z nezahtevnimi rastlinami, kot so sedumi, netreski in homulice, ki dobro prenašajo sušo in ne potrebujejo posebnega vzdrževanja, uspevajo pa že na zelo tanki in lahki rastni podlagi brez humusa, ter intenzivno ozelenitev, ki jo predstavljajo trata in grmovnice, ki zahtevajo debelejšo in bogatejšo rastno podlago debeline 20 do 30 centimetrov. Način ozelenitve izberemo predvsem glede na nosilnost strešne konstrukcije, zlasti pri intenzivni ozelenitvi pa je po sogovornikovih besedah nujna vgradnja protikoreninske zaščite nad hidroizolacijsko membrano: pri bitumenskih ravnih strehah je to dodaten varilni trak z oznako FLL.
Pregled ravne strehe
Opravimo ga proti koncu jeseni, vsekakor pa še preden zapade prvi sneg, svetujejo v podjetju Grama G.T. Izkušnje kažejo, še dodajo, da je trajnostna doba odvisna ne samo od ustrezno izbranih materialov in strokovne vgradnje, temveč tudi od tega, kako bomo za ravno streho skrbeli, jo čistili in sproti odpravljali nepravilnosti, ki se pojavijo na njej: "Če bomo skrbni gospodarji, nam bo ravna streha dobro služila tudi na dolgi rok."
Na ravni strehi se zaradi majhnega naklona pogosteje kot na dvokapnicah nabirajo listje, iglice in druge nečistoče, ki jih nanaša veter, in treba jih je odstraniti, opozorijo sogovorniki. To lahko storimo sami. Prav tako še pred zimo preverimo sistem za odvajanje meteorne vode - predvsem odtoke oziroma vtočnike in območje v njihovi neposredni okolici. Tudi za to ne potrebujemo pomoči strokovnjakov, pojasni sogovornik. Sami lahko odstranimo še mah in rastline, ki lahko zelo hitro vzklijejo v nanosih listja. Rastline so zaželene le na zelenih ravnih strehah, kjer je vgrajena protikoreninska zaščita. Ob pregledu preverimo tudi druge elemente ravne strehe: pločevinaste zaključne letve, vertikalne stenske zaključke, tesnjenje pri dimnikih, vogalih in odduhih ter pločevino na atikah. Kjer je to potrebno, se stiki ponovno zatesnijo s trajno elastično tesnilno maso, za kar pa potrebujemo že več znanja in izkušenj.
