Sanja Verovnik
Del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe, je bil nekoč nepogrešljiv element na hiši. Napušč ima na stavbi namreč edinstveno vlogo: večji kot je, bolj ščiti fasado in zgornji del hiše ne samo pred dežjem, temveč tudi pred soncem in povišanjem temperature v notranjosti stavbe. Manjši pa lažje kljubujejo močnemu vetru.
V praksi zelo težko izvedljivo
Zgradbe, ki nimajo napušča, zahtevajo natančno, pravilno in vodotesno vgradnjo elementov in zatesnjevanje vseh stikov fasadnega sistema, prebojev armiranega sloja, kar pa je, kot pravijo v podjetju Weber Terranova, Saint-Gobain, v praksi zelo težko izvedljivo. ”Pozornost je treba posvetiti načrtovanju in izvedbi vsakega posameznega detajla, kjer obstaja možnost zatekanja vode, predvideti in vgraditi namenske fasadne profile, če za določen detajl profil ne obstaja, hkrati pa predvideti in vgraditi vodotesne penice oziroma trakove,” našteva Matija Proj. Po njegovih besedah se vodotesne mase oziroma silikoni, ki se velikokrat uporabijo po zaključku fasaderskih del, večinoma ne izkažejo za dolgoročno učinkovite.
Brez štrlečih elementov
V sodobni arhitekturi se graditelji hiš za napušč oziroma stičišče med streho in fasado večinoma odločijo zaradi tradicionalnega videza in boljše zaščite fasade pred padavinami, mnoge moderno zasnovane hiše pa ga sploh nimajo. Kot pravi Kristina Bavcon iz podjetja Eternit Slovenija, je odločitev o tem v prvi vrsti pogojena z estetiko oziroma celotnim videzom stavbe in z izbiro materialov. "Pri gradnji z vlaknocementnimi fasadnimi ploščami in ravni ali valoviti kritini napušča po navadi ni. To pa pomeni, da morajo biti vsa dela zelo kakovostno izvedena," opozori Bavconova. Po njenih besedah se hiše, ki nimajo napušča, posebej dobro obnesejo na vetrovnih območjih in tam, kjer so močne ujme pogostejše, oblika zgradbe brez štrlečih elementov pa je bolj skladna.
Manjša možnost poškodb na fasadi
Matija Proj iz podjetja Weber Terranova, Saint-Gobain, opozori, da je napušč pomemben element na vsaki hiši, saj zmanjša možnost poškodb na fasadi, predvsem pa jo ščiti pred vlago. "Fasadne površine na zgradbah kubusnih oblik, kjer napušča ni, so neprestano podvržene vremenskim vplivom, zemlja ob hiši je bolj vlažna kot pri hišah z napušči. Vlaga prodira v zunanje zidove skozi majhne odprtine in rege ob stikih gradbenih elementov," pojasni Proj. Da je pomanjkljivost hiš brez napušča zamakanje, se strinja tudi sogovornica iz Eternita Kristina Bavcon, a hkrati doda, da pri močnejših nalivih lahko začne zamakati fasada ne glede na to, koliko napušča imamo. Rešitev za to so po njenem mnenju sodobni materiali zaključnih slojev, ki zagotavljajo popolno zaščito proti vlagi, prav tako pa svetuje pri hišah, ki so brez napušča, izbiro temnejših barv fasadnih oblog.
Od minimalnega do globokega
Poznamo tri tipe napušča:
• Minimalni napušč se posebno dobro obnese v vetrovnih predelih, recimo na Primorskem, vse bolj pa postaja aktualen tudi drugod, saj so močne ujme vse pogostejše.
• Najpogosteje se v Sloveniji odločamo za srednje globoke napušče, ki merijo do 100 centimetrov. Po navadi zato, ker ne želimo, da bi fasada zamakala, in tudi zato, ker se hočemo izogniti vročini poleti. Nič od tega ne drži.
• Za zadostno zaščito pred soncem potrebujemo najmanj 170 centimetrov napušča. To pa je že globoki napušč, ki hišo dobro ščiti pred poletnim soncem, posebej v času največje pripeke. Tak napušč ščiti tudi morebitne lesene dele fasade pred izpostavljenostjo UV-sevanju.
Pozornost tesnjenju
Že pri načrtovanju moramo upoštevati tveganje zaradi opustit napušča, je prepričan Matija Proj. Priključke drugih gradbenih elementov na fasado moramo zato skrbneje izdelati in pri tem upoštevati posebne pogoje izdelave. Veliko pozornost je treba nameniti predvsem ustreznemu tesnjenju stikov fasadnega sistema z drugimi elementi na zgradbi, opozori sogovornik. In nadaljuje: "Prav tako je treba zagotoviti ustrezno vodotesnost stikov na okenskih policah in vodilih ter poskrbeti za sekundarno odvodnjavanje pod policami. Priporočljiva je tudi dobra vodotesnost vseh elementov, ki se priključujejo ali obešajo na fasado, pri tem mislim na tende, varnostne kamere, hišne številke ..." Napušč na hiši sicer lahko izdelamo kasneje, še doda Proj, vendar moramo upoštevati spremembe v statiki konstrukcije.
Bolj dovzetne za razvoj alg in plesni
Na vprašanje, kako se pri hiši brez napušča obnesejo drugačne fasade in kako zagotoviti njihovo dolgotrajno odpornost, Proj odgovori, da če je zagotovljena vodotesnost vseh stikov in prebojev, težav ni pričakovati. "Če pa dopustimo vdor vlage v fasadni sistem, se težave pokažejo pri vseh vrstah fasad," opozori sogovornik. Omeni še težavo, ki je, kot pravi, skupna vsem fasadam: "Fasade na objektih brez napuščev so bolj dovzetne za razvoj alg in plesni, saj je površina neprestano vlažna zaradi padavin in vsakodnevne kondenzacije. Vlaga pa je glavni vzrok za razvoj alg in plesni." Zato za tovrstne zgradbe v podjetju Weber Terranova, Saint-Gobain, priporočajo zaključni sloj, ki s hidrofilnim učinkom pospeši sušenje in oddajanje vlage s površine. Hitreje kot se fasadna površina posuši, manjša je možnost za razvoj alg in plesni ali pa se podaljša inkubacijska doba za njihov razvoj, še razkrije Proj.
Tudi skriti žlebovi pomenijo tveganje
V sodobni gradnji pa se ne opuščajo samo napušči, temveč se skrivajo tudi žlebovi. Skriti žlebovi na strehah morajo biti natančno vodotesno izvedeni. "Pozornost je treba posvetiti lokalnim toplotnim mostovom in predvideti možnost kondenzacije pod pločevino," pravi Proj, ki odsvetuje izvedbo odvodnjavanja pod fasadnim sistemom oziroma žlebove, ki so vgrajeni v fasadni sistem. Tovrstni žlebovi namreč po njegovem mnenju predstavljajo tveganje: "Pojavijo se lahko težave z zatekanjem notranje kondenzacije pod fasado, lisavost na mestu tanjše izolacije ali razpoke na zaključnem sloju fasade." Matija Proj je odločen: "Smernice namreč ne predvidevajo izvedbe odvodnjavanja znotraj fasadnega sistema."
