Stavbe se razlikujejo. Skorajda ni dveh enakih, razlikujejo se po gradivih, velikosti, konstrukciji, starosti, lokaciji, načinu uporabe … Zato je treba ogrevalni sistem za vsako stavbo določiti individualno. Tudi v raznolikih stavbah ostajajo načela ogrevanja nespremenjena. Zagotoviti je treba udobne bivalne razmere z majhnimi stroški in majhno rabo energije, ob tem pa čim manj bremeniti okolje. Osnova učinkovite rabe sta dobra toplotna zaščita ovoja stavbe in varčna raba.
Kako pravilno ogrevati individualne stavbe?
Po javno dostopnih podatkih biva v enostanovanjskih stavbah 61 odstotkov prebivalcev, take stavbe so prevladujoči tip stanovanj. Zato je poudarek obravnavi ogrevanja individualnih stavb razumljiv. V individualnih stavbah lahko lastnik sam odloča o svojem ogrevalnem sistemu v okviru primernega in dovoljenega. Prednost naj imajo domači, obnovljivi viri energije, uporabljeni v sodobnih kurilnih napravah.
- Drva
Tradicionalen energent so drva. Več kot polovica individualnih stavb uporablja drva za ogrevanje, osnovno ali dodatno. To velja zlasti za starejše hiše na podeželju. Glede na to, da je Slovenija gozdnata dežela in da je tri četrtine gozdov v zasebni lasti, je ogrevanje z drvmi pričakovano. Mnogi lastniki gozdov si sami pripravljajo drva za kurjavo, kar je cenejše od nakupa drugih energentov. Slaba stran rabe drv je, da zahteva kurjenje precej ročnega dela, od priprave drv do vsakodnevnega nalaganja, poleg tega mora biti ob hiši dovolj velika drvarnica za dvoletno zalogo drv. Dvoletno zato, ker so za kurjavo primerna zgolj suha drva, posekana prejšnje leto.
- Peleti
V urbanih naseljih je pogostejša raba druge oblike biomase, peletov. Peleti so stiskanci iz lesnih ostankov, veliki kot fižolčki, in omogočajo samodejno delovanje kurilne naprave. Hranijo se v suhih prostorih, v posebnih zalogovnikih z urejenim samodejnim nalaganjem ali v manjših vrečah z ročnim nakladanjem.
- Sekanci
V individualnih stavbah se sekanci redko uporabljajo za ogrevanje zaradi zahtevnosti skladiščenja in samodejnega doziranja v kotel. Primernejši so za večstanovanjske stavbe ali za manjše sisteme daljinskega ogrevanja.
Sodobni biomasni kotli
Sodobni kotli na lesno biomaso se precej razlikujejo od klasičnih zastarelih in dotrajanih kotlov, ki še vedno prevladujejo po hišah. Razvoj kurilnih naprav je zelo napredoval in omogoča kurjenje z visokimi izkoristki in nižjimi emisijami. Les je obnovljiv in domač vir energije. Poudariti je treba, da je les ogljično nevtralen energent, saj se ogljikov dioksid pri gorenju sprošča v enaki meri, kot bi se sproščal pri gnitju lesa v naravi. Izpusti dimnih plinov so manj škodljivi okolju, skladiščenje in transport pa sta bolj varna v primerjavi s tekočimi in plinastimi gorivi. Glede na obliko goriva ločimo kotle na polena, sekance in pelete. Sodobni kotli na lesno biomaso zagotavljajo udobje, ekonomičnost, dolgo življenjsko dobo in minimalne emisije škodljivih snovi v okolje.
Kako pravilno kuriti z lesom?
Kotli na biomaso niso sežigalnice odpadkov. Ni dovoljeno kuriti neustreznih goriv (star papir in karton, plastiko, embalažo, tekstil in druge odpadke) ali vlažnih drv. Za pravilno kurjenje morajo biti izpolnjeni vsaj trije osnovni pogoji: kurilna naprava, gorivo, kurjenje.
Kotli na drva:
- Kurilna naprava na drva naj bo sodobna, primerna in pravilno vgrajena v kurilnico, prezračevana, z dovodom zgorevalnega zraka in odvodom dimnih plinov. Kotel centralnega ogrevanja mora imeti dvojno zgorevanje (primarni in sekundarni zrak) in prigrajen hranilnik toplote, ki omogoča gorenje v kotlu pri optimalnem zgorevanju. V ogrevalni sistem oddaja le toliko toplote, kolikor je potrebno za ogrevanje. V praksi to pomeni, da se kotel naloži in zakuri enkrat dnevno, kar zadošča za celodnevno ogrevanje stavbe.
- Drva morajo biti zračno suha, kar pomeni, da se eno leto sušijo v prezračevani drvarnici, polena morajo biti primerne velikosti.
- Uporabnik mora pravilno uporabljati kurilno napravo po navodilih proizvajalca in dimnikarja.
Kotli na pelete:
Kurilna naprava na pelete je preprostejša, vendar mora biti ravno tako pravilno vgrajena, z dovodom zgorevalnega zraka in odvodom dimnih plinov, z dvojnim zgorevanjem (primarni in sekundarni zrak), le hranilnik toplote pri nekaterih peletnih kotlih ni potreben.
Peletne peči:
Posebna izvedba so etažne toplovodne peletne peči, ki so vgrajene v bivalnih prostorih. Poleg splošnih zahtev je treba zagotoviti tudi, da se ob nalaganju in čiščenju v prostor ne sproščajo dimni plini in prah.
Pogled na dimnik
Zgorevanje lahko ocenjujemo po dimnih plinih, pepelu in oblogah:
- temen dim iz dimnika kaže na nepopolno in slabo zgorevanje,
- pri izstopu iz dimnika mora biti dim skoraj neviden,
- bel dim, ki ob začetku kurjenja izstopa iz dimnika in postane viden nekaj centimetrov od izstopa, je posledica vlage v kurivu,
- droben, bel pepel kaže na dobro zgorevanje,
- sajaste obloge kurišča ali dimnika nastanejo, ko se nezgorele katranaste smole v dimnih plinih usedajo na hladne površine in se tu zapečejo,
- temperatura dimnih plinov na vstopu v dimnik naj bo najmanj 125 °C, največ 160 °C. Prevroči dimni plini pomenijo večje toplotne izgube, prehladni pa omogočijo kondenzacijo vlage iz dimnih plinov, kar poškoduje dimnik.
Zakonske omejitve rabe drv
Kljub glasnim besedam politikov bomo lahko za kurjavo še naprej uporabljali drva, poleg tega pa dobili možnost pridobiti subvencijo za nakup modernejše in boljše kurilne naprave. V osnutku energetskega zakona so res bile predvidene omejitve pri projektiranju in vgradnji kurilnih naprav na trdna goriva v novih enostanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih, vendar je bilo besedilo nerodno zapisano in je spremenjeno. Čeprav ni zakonske prepovedi rabe drv v novih enostanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih, pa se pojavlja vprašanje, ali je tak način ogrevanja primeren. Nove enostanovanjske stavbe morajo biti tako energijsko učinkovite, da bi bili kotli na drva, glede na konstrukcijske omejitve, občutno premočni in predragi.
Ko zmanjka elektrike
Vse sodobne ogrevalne naprave delujejo le, če je elektrika. Dobro je, da smo pripravljeni na izpad elektrike. Preprost kamin na drva, ki temperira stavbo in na katerem je mogoče tudi nekaj malega skuhati, je nepogrešljiv ob dalj časa trajajočem izpadu elektrike. Seveda mora biti dimnik urejen in vzdrževan, napeljan mora biti tudi dovod zgorevalnega zraka v peč, poleg splošnega prezračevanja prostora.
Izbira kurilne naprave na biomaso
Kotel na lesno biomaso mora ustrezati strogim zakonskim zahtevam. To opozarjamo zato, ker je možno kupiti tudi neprimerne kotle, ki so cenovno vabljivi. Ker je zakonodaja napisana nerazumljivo, svetujemo, da izberete kotel s seznama primernih kurilnih naprav na lesno biomaso, objavljenega na portalu Eko sklada www.ekosklad.si. Z izbiro kotla s tega seznama boste lahko tudi kandidirali za nepovratne spodbude, podrobne pogoje poglejte na spletni strani.
Višina nepovratne finančne spodbude Eko sklada za kotle na lesno biomaso znaša:
- do 2000 evrov za kotel na lesno biomaso pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema v stavbi,
- do 5000 evrov za kotel na lesno biomaso pri zamenjavi stare kurilne naprave z novim kotlom na lesno biomaso,
- do 800 evrov za peletno peč z vodnim toplotnim prenosnikom (kamin) pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema,
- do 2000 evrov za peletno peč z vodnim toplotnim prenosnikom (kamin) pri zamenjavi stare kurilne naprave.
Pogoje poglejte na spletni strani Eko sklada.
Kako postati energetsko neodvisni?
Za zmanjšanje odvisnosti, tako na ravni posameznika kot države, je potrebno dvoje: zmanjšati rabo energije in čim več energije dobiti iz bližnje okolice. To sta osnovna pogoja za kakovostno bivanje ob sprejemljivih stroških.
