Septembra je že malo pozno za pripravo na prihajajočo kurilno sezono, ni pa prepozno. Pravzaprav bi se morali na novo kurilno sezono pripravljati že spomladi, takoj po zaključku prejšnje. Takrat smo še dobro vedeli za težave, čez poletje pa ta skrb nekako izpuhti iz podzavesti. Spomladi bi lahko načrtovali večjo prenovo ogrevalnega sistema, zdaj pa je bolje, da prenovo prestavimo na naslednjo pomlad in postorimo le najnujnejše.
Pred začetkom kurilne sezone je skrajni čas, da pregledamo stanje kurilne naprave in izvedemo nujna opravila za učinkovito in zanesljivo ogrevanje.
Ogrevanje v prehodnem obdobju
V prehodnem obdobju, ko kurilne naprave še ne obratujejo, je prijetno zakuriti v sobnem kaminu. Lahko uporabite tudi električni radiator ali IR-panel, ampak, prosimo, brez pretiravanja. Prednost naj ima toplejša jopica.
Kurilna sezona
Za urejanje odnosov v večstanovanjskih stavbah velja pravilo, da se kurilna sezona začne takrat, ko se zunanja temperatura zraka tri dni zapored ob 21. uri spusti pod 12 °C. Naslednji, četrti dan je torej prvi dan kurilne sezone. Vreme je muhasto in lahko se zgodi, da začetku kurilne sezone sledi teden toplega vremena, takrat se lahko ogrevanje za nekaj dni prekine. S tem ni nič narobe. Podobno velja tudi za konec kurilne sezone. Trajanje kurilne sezone je vodilo toplarnam in večjim kotlarnam ter podlaga za obračun stroškov ogrevanja po dejanski porabi v večstanovanjskih stavbah, priključenih na daljinsko ogrevanje.
V večstanovanjskih stavbah stanovalci sami odločajo o začetku kurilne sezone, kjer pa se ne morejo dogovoriti, odloči upravnik. Še zanimivost: stanovalci v stavbah, ki so bolje toplotno izolirane, z večjo toplotno akumulacijo, imajo krajšo kurilno sezono, ne le manjše toplotne izgube, in s tem dvojni prihranek.
Podnebne razlike
V Sloveniji imamo tri podnebne pasove, alpskega, celinskega in primorskega. Kurilna sezona v toplem delu države traja manj kot šest mesecev, v celinskem od šest do devet mesecev ter v alpskem deset mesecev ali več. Priporočena temperatura ogrevanja je 20 °C, v spalnicah malo manj in v kopalnicah malo več, nič pa ni narobe, če stanovalci ogrevajo po svojih željah. V prostorih, kjer so otroci, bolniki in starostniki, je lahko ogrevano do 25 °C. Vendar je treba upoštevati, da dvig temperature za eno stopinjo pomeni približno 10 odstotkov višji strošek ogrevanja. Torej je ogrevanje na 25 °C občutno dražje kot na 19 °C. Če ima stavba dobro toplotno izolacijo, so stene toplejše, je lahko zrak hladnejši, občutena temperatura prostora pa ugodnejša.
Ogrevanje večstanovanjskih stavb
Za ogrevanje večstanovanjskih stavb s skupno kurilno napravo praviloma skrbi upravnik. On zagotovi, da so kurilne naprave redno servisirane, da so stroški ogrevanja izračunani po veljavnem pravilniku in da so stanovalci pravočasno obveščeni o porabi in stroških za toploto.
Mnogo je večstanovanjskih stavb, ki imajo vgrajene etažne centralne ogrevalne sisteme ali lokalna ogrevanja. V teh stavbah morajo stanovalci sami poskrbeti za svoje kurilne naprave, sami so odgovorni za varno obratovanje in za stroške ogrevanja.
Ogrevanje enostanovanjskih stavb
V enostanovanjskih stavbah so običajno vgrajene premočne, potratne kurilne naprave, kurilnice so velike, zraven je drvarnica ali cisterna kurilnega olja, vse to zavzame precej prostora. Bo to možno izboljšati ob zamenjavi kurilne naprave?
Najpogostejši energent so drva, vendar je večina kurilnih naprav na drva neprimernih. Lastnike slednjih pozivamo, naj čim prej vgradijo primerno kurilno napravo na biomaso, z dvojnim zgorevanjem in hranilnikom toplote. Sodobne kurilne naprave na biomaso imajo več prednosti: čistejše zgorevanje, boljši izkoristek, manj ročnega dela. S finančno pomočjo Eko sklada, občine in drugih pa so cenovno dostopnejše, kot se zdi.
Raba fosilnih energentov za ogrevanje upada, tako kurilnega olja kot plina. Če je kurilna naprava dotrajana, svetujemo, da ob zamenjavi kurilne naprave zamenjate tudi energent. Primerna izbira je lesna biomasa, toplotna črpalka ali učinkovito daljinsko ogrevanje.
Elektrika je predrag in predragocen energent za osnovno ogrevanje, je tudi prepovedana, razen redkih izjem. Zato svetujemo, da razmislite o drugačnem načinu ogrevanja, zlasti v luči napovedane nove sheme obračuna elektrike.
Kaj pa, če …?
Če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo! Zato pričakujte nepričakovano. V imeniku imejte seznam serviserjev, ki jih lahko pokličete ob izpadih ogrevanja. In imejte rezervni scenarij, preprost kamin na drva, z urejenim dovodom zgorevalnega zraka in odvodom dimnih plinov. Tako lahko zasilno ogrejete stanovanje in si skuhate čaj, tudi ko vse ogrevalne naprave odpovejo in zmanjka elektrike.
Vzdrževanje kurilne naprave
Vzdrževanje je odvisno od vrste kurilne naprave in od energenta.
-
drva: dimnikar mora priti do štirikrat letno in očistiti dimnik, obvezno pred začetkom nove kurilne sezone.
-
zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin: enkrat letno je obvezen dimnikarski pregled, svetujemo tudi redni letni pregled kurilne naprave. Če v stavbi zaznate vonj po plinu, zapustite stavbo in obvestite gasilce in sosede.
-
kurilno olje: enkrat letno sta obvezna dimnikarski pregled in servis oljnega gorilnika. Na pet let je treba naročiti čiščenje usedlin iz cisterne kurilnega olja.
-
toplotne črpalke in daljinsko ogrevanje: v času garancijske dobe so redni pregledi predpisani, po koncu garancijske dobe pa predlagamo pregled vsako leto ali dve.
Pregledati je treba tudi obtočne črpalke, ekspanzijske posode, temperaturno regulacijo, radiatorske termostatske ventile ... Malenkost za spretne roke.
Dimnikar
Vraža, da dimnikar prinaša srečo, se ohranja stoletja, v raznih kulturah. Sicer ni verjetno, da bo dimnikar ravno vam prinesel srečo, verjamemo pa, da bo z rednim čiščenjem vašega dimnika poskrbel za varno in učinkovito delovanje kurilne naprave. Z vestnim delom bo preprečil nesrečo, kar je še več vredno.
V prostoru s kurilno napravo je obvezno imeti CO-senzor, ki opozori pred nevarnostjo zastrupitve z ogljikovim monoksidom.
