Matjaž Valenčič, dipl. inž. str.
Pisanje prispevka o spremembah ogrevalnih navad naj bi bilo preprosto. Obisk tehničnega muzeja, pogovor s sosedi in znanci, brskanje po spominu ... Pa vendar so tako velike razlike ogrevalnih navad v individualnih in večstanovanjskih stavbah, v različnih podnebnih conah in med različnimi sloji prebivalstva, da ogrevanja ne moremo posplošiti. Pravzaprav je ogrevalni sistem kompromis med želenim in možnim, sozvočje med bivalnimi navadami in energetskimi rešitvami. Hkrati pa je neka povratna zanka med pričakovanim bivalnim udobjem in razvojem stavbnih sistemov.
Apetit pride z jedjo. Podobno je z bivanjem. Na boljše se zlahka privadimo. Pa vendar, kje je meja med potrebo in razvado? Je pretirano ogrevanje potratno in nezdravo? Smo pripravljeni, da s spremembo bivalnih navad razbremenimo okolje in prispevamo k ublažitvi podnebnih sprememb?
Primerni bivalni pogoji
Prva stvar, na katero pomislimo, je primerna bivalna temperatura. Ne smemo pa pozabiti na kakovost notranjega zraka, vlago, radon, svetlobo, hrup, higieno, varnost in na drugo.
Primerni bivalni pogoji v stavbah zagotavljajo zdravje, udobje in varnost. Pri temperaturi v notranjih prostorih je treba upoštevati občuteno temperaturo, ki je med temperaturo zraka in temperaturo obodnih ploskev, nanjo pa vpliva tudi zračna vlaga in gibanje zraka. Občutena temperatura naj bo pozimi približno 20 °C in poleti približno 24 °C.
Če temperatura obodnih ploskev znatno odstopa od temperature zraka, je bivalno udobje slabše. Upoštevati je treba, da sta pretirano ogrevanje ali pretirano hlajenje potratna - tako energijsko kot finančno.
Raba energije v stavbah vpliva na okolje. Ko razmišljate o podnebnih spremembah, se vprašajte, kako lahko sami omilite podnebne spremembe. Ob začetku ruskega energetskega napada na EU in kasneje, ob vojni v Ukrajini, je ministrstvo predlagalo varčevanje z energijo in poudarilo, da znižanje temperature ogrevanja za 1 °C predstavlja šest odstotkov prihranka energije. Ste si tudi vi pripravljeni obleči eno jopico in malo manj ogrevati?
Ogrevanje danes
Skoraj vse stavbe, večstanovanjske ali individualne, so centralno ogrevane; radiatorsko ali ploskovno. Najpogostejši energent za ogrevanje so drva, sledijo toplotne črpalke, daljinska toplota, elektrika, kurilno olje in lesni peleti.
V prihodnje bo imela raba obnovljivih virov prednost pred rabo neobnovljivih virov energije. Težnja je, da se preide na ogrevanje s sončnim obsevanjem (pasivna gradnja) in rabo odvečne toplote. Primerni energenti so tudi drva (v sodobnih biomasnih kotlih), toplotne črpalke in daljinska toplota, odvisno od lokalnih danosti. Predvideno je opuščanje rabe fosilnih goriv in direktne rabe elektrike.
• Večina večstanovanjskih stavb nima hidravlično uravnoteženih ogrevalnih sistemov, take stavbe niso enakomerno ogrete in so praviloma preveč ogrevane. Tudi zavest, da je strošek ogrevanja skupen in da se posamezniku ne splača varčevati, kljub akciji "plačam, kar porabim", ne pripomore k varčevalnim navadam.
• Mnogi stanovalci v individualnih stavbah so varčnejši, saj sta raba energije in strošek ogrevanja neposredno povezana.
Sodobne stavbe so ničenergijske, dobro toplotno izolirane in brez toplotnih mostov, ogrevanje je zagotovljeno iz obnovljivih virov energije iz okolice stavb. Vendar opažamo, da mnogo stanovalcev ogreva stavbe bolj, kot je priporočeno in zdravo. Je to prestiž, modna muha ali razvada?
Ogrevanje pred 25 leti
Preroki katastrof si vedno izmislijo novo grozljivko in jo prodajajo lahkovernim. Pred 25 leti so celo strašili s prehodom v novo tisočletje, milenijskim hroščem Y2K. Konca sveta pa ni bilo.
Večina stavb je že imela urejeno centralno ogrevanje, vendar so bile pretežno vgrajene potratne zastarele kurilne naprave. Popularni so bili kotli, konstruirani za rabo rjavega premoga, uporabljeni za zgorevanje drv, kurilnega olja ali plina. Skupna značilnost teh kotlov je bila slaba učinkovitost in škodljive emisije dimnih plinov. Predvsem v večjih mestih, kot so Ljubljana, Maribor, Velenje, Celje in v nekaterih manjših, pa je bilo urejeno daljinsko ogrevanje.
Energetsko svetovalna mreža ENSVET je ozaveščala občane za smotrno ravnanje z energijo in za izrabo obnovljivih virov energije. Spodbujala je učinkovito rabo energije (URE) in rabo obnovljivih virov energije (OVE). Najpogostejši ukrepi URE so bili toplotna zaščita stavb in zamenjava oken, OVE pa vgradnja sodobnih biomasnih kotlov.
Ogrevanje pred 50 leti
Takrat so bili pestri časi. Pomanjkanje, iznajdljivost in sreča. Gradbena zakonodaja je bila ohlapna. Samozavestni posamezniki so si gradili stanovanjske stavbe v samogradnji, s pomočjo sosedov in prijateljev, če so znali živeti z inflacijo. Je bilo pa težko kupiti primerne izdelke, saj jih ni bilo na trgu. Namesto izbire projektiranih kotlov ali druge opreme za ogrevanje so kupovali, kar je bilo dosegljivo. Dogajalo se je, da je bil vgrajen kotel občutno prevelik, trgovci so to ponujali z geslom "od viška glava ne boli". Temu primeren je bil tudi slab izkoristek kurilne naprave in velika raba energenta, predvsem premoga, toplo pa je le bilo. Pravzaprav bolj mlačno kot toplo, le nekaj ur dnevno. Niti v večstanovanjskih stavbah niso ogrevali ponoči, se je kar ohladilo.
Takrat so le redke stavbe imele centralno ogrevanje. Večinoma je bila v vsakem stanovanju lončena peč ali gašper, v kuhinji pa štedilnik na drva.
Ko so bile hude zime, so čez noč na enojnih šipah oken zrasle ledene rože, lepe naravne tvorbe. Prava paša za oči, v spalnici pa je bilo pod 10 °C. Pa so tudi takratni otroci zrasli v krepke žene in može, morda so bili bolj zdravi kot sedanja generacija v vati.
Trend trajnostnih rešitev
Razvoj stavb in ogrevalnih sistemov je silovit. Tipična stavba iz leta 1974 izkazuje energetsko izkaznico F190 W/m2K, nova ničenergijska pa desetkrat manj. Ogrevalni sistemi so se spremenili, od lokalnih in potratnih do sodobnih učinkovitih nizkotemperaturnih sistemov. Bivalno udobje se je povečalo.
V preteklosti je bilo pomembno zgolj to, da greje, kakorkoli, ne glede na kakovost ogrevanja in na okoljski odtis. Kurilne naprave so bile potratne in so obremenjevale okolje. Od jeseni do pomladi so večja mesta, zlasti v kotlinah, smrdela po premogovem dimu. Danes so na voljo bolj čiste in energetsko učinkovite ogrevalne rešitve, ki omogočajo udobnejše bivanje.
Trend ogrevanja gre v smeri energijsko učinkovitih, okolju prijaznih in trajnostnih rešitev iz domačih, obnovljivih virov. Hkrati z razvojem kurilnih naprav in toplotno zaščito stavb pa rastejo tudi želje po večjem bivalnem udobju.
