Zgodovina krompirja sega približno 8000 let v preteklost, raziskave so namreč pokazale, da so ga v tistem času že gojili prvotni prebivalci Andov v Južni Ameriki. Španski osvajalci so rjave gomolje v 16. stoletju prinesli v Evropo, najprej se je uveljavil v zahodnih, kolonialnih državah in se postopoma širil po vsej celini. Šele v 18. stoletju so ga začeli uporabljati v prehrani, v Habsburški monarhiji in s tem v Sloveniji ga je uvedla cesarica Marija Terezija, da bi izboljšala prehrano prebivalstva. Danes je krompir v kulinariki v različnih oblikah razširjen po vsem svetu.
Zaradi veliko vitaminov in mineralov, med katerimi so najpomembnejši vitamina C in B6 ter kalij in magnezij, velja krompir za zelo hranljivo živilo. Kar 80-odstotni delež v gomolju zavzema voda, zato ima malo kalorij, vsebuje pa tudi 17,5 odstotka ogljikovih hidratov, 2 odstotka beljakovin in 0,1 odstotka maščob. Iz krompirja pripravljamo najrazličnejše jedi, od juh do prilog in solate, primeren je za kuhanje, pečenje in praženje, zamesimo ga lahko tudi v testo in iz njega naredimo cmoke ali svaljke. V Sloveniji smo ga leta 2020 pridelali skoraj 90.000 ton, dve leti kasneje pa le še 64.000 ton.
Da bi gomolji krompirja dobro uspevali, potrebujejo dovolj hranilnih snovi, zato je najbolje gredico že jeseni pognojiti s hlevskim gnojem, spomladi pa dodati kompost in nekaj organskega gnojila. Spomladi je sadike krompirja priporočljivo gnojiti še z gnojili, ki vsebujejo kalij, ker ga organska gnojila ne vsebujejo dovolj, svetujejo na portalu Zeleni svet. Gredice, na kateri gojite krompir, ne apnite vsaj dve leti, še dodajajo strokovnjaki.
Da krompirju primanjkuje kalija, lahko ugotovite na zelenih delih krompirja, ki se obarvajo in odmrejo. Neprijetna posledica primanjkljaja kalija je tudi slabša tvorba ogljikovih hidratov v gomolju, zaradi katere krompir težje hranimo za ozimnico. Za skladiščenje so sicer primerni samo zdravi gomolji, zato je treba poškodovane gomolje že ob izkopu izločiti.
