Na obisku pri zeliščarici: "Narava je naša najboljša zelena lekarna"

"Narava je naša najboljša zelena lekarna, ker nam ponuja širok spekter zdravilnih rastlin, ki nam pomagajo ohranjati in vzdrževati zdravje. Strinjam se z mislijo, da kdor pozna naravo, ne bi smel biti nikoli bolan, ker v naravi 'za vsako bolezen rož'ca raste'," začne najin pogovor zeliščarica Metka Cesar. V njenem stanovanju z veliko teraso na vrhu bloka blizu mariborskega Mestnega parka najdemo zelišča v vseh oblikah: rastejo v posodah, se sušijo v košarah, v papirnatih vrečkah čakajo na nadaljnjo uporabo ali pa se namakajo v olju, preden jih bo Cesarjeva predelala v mazila. V prostor oddajajo prijetne vonjave in ga navdajajo s pozitivno energijo, ki je je polna tudi zeliščarica. "Pri zeliščih lahko uporabljamo liste, cvetove, plodove in korenine, vendar moramo vedeti, kdaj jih nabiramo, katere snovi so uporabne, čemu koristijo, kako jih sušiti in pripravljati. Vse rešitve najdemo v naravi, danes pa marsikdo misli, da globlje ko sežemo v žep, bolje se zdravimo," pojasnjuje, zakaj se je pred leti odločila pustiti dobro plačano, a zelo stresno službo in se posvetiti starodavnemu znanju, ki je sčasoma utonilo v pozabo.

Njene delavnice obiskujejo tudi mladi

Sprva je z zelišči reševala lastne težave s srbečo, k izpuščajem nagnjeno kožo. "Izdelala sem si ognjičevo mazilo. Koža se je pomirila in pet let sem uporabljala samo še to. Še naprej sem raziskovala, se izobraževala, tudi pri Sanji Lončar, obiskovala sem seminarje v Avstriji in na Hrvaškem ter brala stare zeliščarske knjige, v katerih je veliko znanja. Naši predniki so do potankosti preučevali moč zelišč, zlasti menihi v samostanih. O žajblju je denimo napisanih kar 400 strani. Veliko tega znanja se je pozabilo, vendar imam občutek, da se zavedanje o koristi zelišč vedno bolj obuja," pripoveduje sogovornica in še dodaja, da na njene delavnice hodijo tudi mlajše generacije. Prepričana je, da so zelišča zdravilo prihodnosti. "Tableta sicer deluje takoj, a ima tudi stranske učinke. Čaj je treba piti dlje časa, vendar tudi dalj časa zagotavlja podporo telesu. Zelo pomembno je tudi, da ga pijemo po požirkih. Če ga samo zlijemo vase, se hitro izloči in ne more delovati," svetuje Metka Cesar.

Narava nas pomirja in zdravi

Zeliščarstvo zahteva celega človeka, ki se rastlinam posveti z vsem srcem in dobro spozna njihovo moč. Kljub temu pa sogovornica meni, da obstaja nekaj rastlin, ki bi jih morali imeti vsi vedno pri roki, ker jih ni težko gojiti na vrtu, na balkonu ali kar na okenski polici. "Težko jih je izbrati samo pet, a če že moram, bi bili to žajbelj, kopriva, rman, ognjič in melisa. Mnogo jih lahko naberemo kar okoli hiš, seveda ne v mestu, zagotovo pa na podeželju," razlaga Cesarjeva, ki zelišča goji na vrtu in nabira v naravi, daleč stran od poseljenih območij, "kjer koza pal'co nuca", se pošali. Tam rastline niso izpostavljene izpušnim plinom, pesticidom in drugim strupom. Sprehodi v naravo pa niso koristni samo za nabiranje zelišč: "Danes je veliko ljudi v stresu in takrat je dobro, da gremo v naravo. Narava nas pomirja, hrani, zdravi, je najboljša biološka zdraviteljica, ki nam je vedno na voljo." Poleg zelišč pa je prepričana, da na človekovo počutje in zdravje vplivajo jeza, strah in vse druge negativne misli. "Ko smo jezni ali prestrašeni, se nam telo zakrči in s tem prikličemo vanj bolezni. Z zeliščnimi čaji si telo prečistimo in naši organi dobro delujejo."

Nikoli s škarjami

Metka Cesar se pri nabiranju in obdelavi zelišč drži nekaterih pravil, zaradi katerih rastline obdržijo kar največ zdravilnih učinkovin. Nabira jih ob lepem sončnem vremenu in vedno z rokami, nikoli s škarjami. "Sledim luninemu koledarju in nabiram zelišča, ko so eterične moči največje. Kadar je na ta dan dež, počakam, da vsaj dva dni ne dežuje. Poberem jih na sončen dan, ko se rosa posuši in jih je že obsijalo sonce," razlaga sogovornica. Ljudem svetuje, naj nabirajo samo zdrava, vitalna zelišča in v zmernih količinah, ki jih ne bodo zavrgli. "Če jih imamo samo zase, je prav, da poberemo toliko, kolikor bomo porabili, saj zelišča v enem letu izgubijo približno 70 odstotkov moči." Opozarja še, da ob nepoznavanju in nepravilni uporabi lahko naredimo več škode kot koristi, vsekakor pa ne dosežemo učinka. Kot rečeno, bi si vsakdo, ki ima košček zemlje ali dovolj prostora na balkonu, lahko posadil nekaj osnovnih zelišč. "Za zeliščni vrt potrebujemo sončno lego in ne preveč vlage. Če zelišča preveč zalivamo, izgubijo svojo prvobitno eterično moč. V res sušnih obdobjih jih lahko malo zalijemo, ampak ne preveč," pojasnjuje Cesarjeva. Rastline moramo redno trgati, da poženejo nove poganjke. Na balkonu ali na okenski polici se dobro obnesejo zlasti začimbne rastline: peteršilj, timijan, majaron, drobnjak, žajbelj, rožmarin, pa tudi ognjič, ki lahko krasi balkon namesto pelargonij.

Na kožo le to, kar bi tudi v usta

Metka Cesar pa iz zelišč ne pripravlja samo čajev za krepitev telesa, temveč tudi različna mazila. Za to uporablja hladno stisnjeno oljčno olje in deviški čebelji vosek, saj se drži načela daj na kožo to, kar bi dal v usta. "Koža je naš največji organ in vse, kar nanašamo nanjo, prehaja v kri in jetra," opozarja sogovornica, ki je po ognjičevem mazilu začela izdelovati mazila z žajbljem, smiljem, lovorjem, trpotcem in rožmarinom. Vsako drugače deluje na kožo, odvisno od koristnih učinkovin v določenem zelišču.

"Naši predniki so intuitivno vedeli, katero zelišče raste za katero bolezen. Tej modrosti želim slediti tudi sama in ustvarjati nekaj, kar pomaga ljudem in na neki način tudi naravi. Če smo povezani z naravo, sami začutimo, kaj bi nam koristilo, in tista rastlina se pojavi v našem življenju. Poslušati moramo svoje telo, ki nam vse sporoča. Dandanes se mi zdi res pomembno zaupati v svojo moč, da si pomagamo ohraniti in povrniti zdravje s sprehodi v naravi, z zdravo hrano, zeliščnimi čaji, uživanjem vitaminov, čim manj predelane hrane. Tako bo naše počutje zagotovo dobro, boljše," sklene pogovor Metka Cesar.