Če upoštevamo strokovno stališče, hranjenje ptic nima posebnega pomena za njihovo ohranjanje. Zagotovo pa je to najenostavnejša možnost za opazovanje ptic in eden izmed načinov za razvoj našega odnosa do njih, menijo strokovnjaki iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Dostopna z vseh strani
Primerna krmilnica je izdelana iz lesa in ima lastno streho, hrana pa je pticam dostopna z vseh strani. Lahko je tudi preprost pladenj z robom, ki je postavljen na suho mesto, na primer pod nadstreškom. Ploskev, kamor nastavljamo hrano, naj ima dva centimetra visok rob in tloris velik vsaj 30 x 40 centimetrov.
Ko je sklenjena snežna odeja
Hranjenje ptic in opazovanje dogajanja ob krmilnici je posebej zanimivo za otroke, ki na ta način razvijajo vrednote ohranjanja narave. Na društvu hranjenja ptic ob tem svetujejo: "Ptice lahko začnemo hraniti že pozno jeseni, vsekakor pa takrat, ko je v naravi sklenjena snežna odeja ali so nočne temperature pod lediščem. Ko pričnemo ptice hraniti, s tem nadaljujemo vsak dan do večje trajnejše otoplitve, ko s hranjenjem postopno prenehamo. Poleg hranjenja ptic je dobro, da si v vrtu omislimo tudi napajalnik, ki bo za razliko od gnezdilnice zelo dobrodošel v poletni vročini. Tako si lahko zanimivo dogajanje neposredno na vrtu zagotovimo vse leto. Krmilnico moramo redno preverjati in čistiti, saj se v njej kopičijo ostanki hrane in nečistoče, ki so lahko vir okužbe z različnimi povzročitelji bolezni pri pticah. Prav tako smo pozorni na zadostno količino sveže hrane, ki naj bo na voljo v zmernih količinah."
Nedosegljivo mačkam
Krmilnico namestimo tako, da bomo ptice v njej lahko opazovali skozi okno. Postavimo jo v bližini kritja, ki ga pticam predstavljajo krošnje dreves oziroma grmi, da se lahko krmilnici postopno približajo, vendar ne preblizu (vsaj dva metra stran), da jih ne morejo presenetiti plenilci, na primer mačka.
Ni primerna vsaka hrana
Najbolj splošno pravilo je, da ptice hranimo le s hrano, ki jim je v enaki obliki dostopna tudi v naravi. Ptic ne hranimo z ostanki človeške hrane, posebej ne s tisto, ki je bila kuhana in začinjena. Najprimernejši način hranjena ptic je naraven. "To pomeni, da na svojem vrtu posadimo primerne plodonosne avtohtone drevesne in grmovne vrste, kot so šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta in druge. Jeseni pustimo tudi nekaj grozdja na trtah oziroma brajdah in sadja na drevesih, ki jih bo obiskal kos, lahko pa celo brinovka in carar," predlagajo v DOPPSU.
"Za zrnojede ptice, med katere spadajo ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica, je najlaže kupiti že pripravljeno hrano - mešanico sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Mešanica za talno krmišče naj vsebuje konopljina in sončnična semena, oves, pšenico in proso. Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena. Velikemu detlu lahko nastavimo neoluščene orehe in lešnike. Najbolje je, če jih postavimo kar na tla ob drevesu," še svetujejo v DOPPSU.
