Razbijamo mite: Lesene montažne hiše ob poplavah

Vsebino omogoča Marles Vsebino omogoča Marles
17.10.2023 11:20

Prilagodljive tudi, ko gre za obnovo in sanacijo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Arhiv Naročnika

V današnjem svetu, kjer se trajnost in prilagodljivost postavljata v ospredje, ni presenetljivo, da montažne lesene hiše postajajo prva izbira, presegajoč tradicionalne gradbene metode. Montažna gradnja slovi po prilagodljivosti, kar pa ne velja le za faze gradnje, temveč tudi za vse aspekte bivanja in, kar je glede na burno dogajanje v zadnjem času morda še bolj pomembno, za sanacije, adaptacije in prenove.

Bivanjski prostor v lesenih montažnih hišah je mogoče spreminjati in širiti, torej ga lahko tako prilagodite svojim potrebam. Čar te prilagodljivosti je, da se vaš dom prilagaja vašemu spreminjajočemu se življenjskemu slogu, obenem pa vam zagotavlja tudi občutek varnosti.

Montažne lesene hiše so tudi odlične za trajnostno bivanje. Osnova za to je varnostna seizmična in protipožarna zaščita, ki vam zagotavlja varnost pred nepričakovanimi naravnimi nesrečami. Z izbiro trajnih materialov, kot je les, in z uporabo najsodobnejše izolacije omogočate okolju prijaznejši način življenja, ki popolnoma usklajuje udobje z okoljskim blagostanjem.

Posledice poplav

Prepričanja ljudi, da so lesene montažne hiše ob poplavah še dodatno ranljive in da so posledice poplav v tovrstnih hišah še hujše kot sicer, ne držijo. Nesporno je, da vlaga, ki je posledica poplav, škodi leseni konstrukciji montažnih objektov ter uničuje izolacijo v objektu, vendar les bistveno lažje posušimo kot ostale gradbene materiale, izolacijo pa zlahka in hitro zamenjamo, zato je sanacija lesenih montažnih objektov po poplavah bistveno enostavnejša, hitrejša ter učinkovitejša kot sanacija klasično grajenih objektov. 

Dober pokazatelj vzdržljivosti in odpornosti lesene gradnje na sploh je tudi to, da je najstarejša hiša v Evropi lesena. Zgrajena je bila leta 1170 in stoji v zahodnem Telemarku. Lesene hiše, ki jih pogosto vidimo v tisti regiji, so prav tako sestavljene iz lesenega ogrodja in so pogosto stare več kot 400 let. 

Zgodovina in izkušnje kažejo, da je ob rednem vzdrževanju lahko življenjska doba lesene hiše zelo dolga, brez težav tudi več kot 100 let. 

Kako ukrepati v primeru poplavljenega objekta? 

Pravočasno ukrepanje in pravilne odločitve močno vplivajo na zmanjšanje škode in zagotovijo varnost in dobrobit tudi v daljni prihodnosti. V primeru poplave se je treba nemudoma lotiti odstranjevanja previsoke vlage. Vdor vode v objekt ne pomeni le vnos zunanje umazanije, temveč tudi navlaževanje konstrukcijskih elementov in izolacije. Zato je potrebno takoj odstraniti premočene gradbene materiale in začeti s postopki sušenja. S tem preprečimo nastanek mikroorganizmov, ki bi lahko privedli do razkroja lesa. 

Kritična mesta poplavljenih predelov hiše je potrebno sanirati. Pri tem sledimo osnovnemu načelu - kar je navlaženo, je potrebno posušiti, česar ni možno posušiti, je potrebno v celoti zamenjati. 

  • Navlažene stenske materiale odstranimo 10 centimetrov višje od nivoja, kjer je poplavljena voda v prostoru dosegala najvišjo točko. 
  • Odstranimo tudi navlaženo izolacijo. Pričnemo s sušenjem osnovne lesene konstrukcije in estrihov. Pomembno je, da pred ponovnim zapiranjem zagotovimo ustrezno vlažnost lesa. 
Arhiv Naročnika

Čas sanacije poplavljenega objekta je po zanesljivih informacijah HFA (Holz Forschung Austria) in na podlagi izkušenj po poplavah pred 30 leti v leseni montažni hiši povprečno dva meseca, v klasični zidani hiši pa najmanj šest mesecev. 

Visoka odpornost tudi na veter 

Montažne hiše so zasnovane tako, da vzdržijo različne obremenitve, vključno z obremenitvami zaradi vetra. Konstrukcijski elementi teh hiš zagotavljajo trdnost in stabilnost, ki sta potrebni za odpornost na sile vetra. 

Inženirji pri načrtovanju industrijskih hiš ocenijo faktorje obremenitve z vetrom, ki veljajo za geografsko lokacijo hiše. Ti vključujejo dejavnike, kot so hitrost, smer in izpostavljenost vetru. Konstrukcijske elemente nato ustrezno dimenzioniramo in razporedimo, da vzdržijo pričakovane sile vetra. 

Veliko montažnih hiš pa ima tudi poenostavljene oblike in profile, ki še dodatno zmanjšujejo odpornost proti vetru. Namen teh oblik je zmanjšati možnost, da bi veter zajel in povzročil prevelike sile na konstrukcijo. Glede na lokalno podnebje in vetrne razmere so lahko montažne hiše opremljene z dodatnimi elementi, kot so ojačane strehe, okna odporna na udarce, in drugi elementi, ki povečujejo splošno odpornost proti vetru. 

Pri gradnji hiš so posamezne stene vnaprej nadzorovano sestavljene, nato pa so na kraju postavitve povezane in zavarovane. Ti povezovalni sistemi so zasnovani tako, da zagotavljajo tesno prileganje in vzdržijo zunanje sile, kot je tudi pritisk vetra. 

Tudi sidrni sistemi in temelji imajo ključno vlogo pri odpornosti proti vetru; montažne hiše so varno zasidrane v temelje, da se tako prepreči premikanje in zagotovi stabilnost pri močnem vetru. 

Les v gradnji: Požarna varnost lesenih montažnih hiš

Lastnosti lesa kot gradbenega materiala pomembno vplivajo na obnašanje morebitnega požara v hiši. Čeprav les spada v kategorijo gorljivih gradbenih materialov, se zaradi svojih posebnih lastnosti v požarih obnaša pozitivno v primerjavi z določenimi drugimi materiali, pri katerih lahko pride do hitrega in nepredvidljivega izgorevanja. Les gori postopoma in predvidljivo, z minimalnimi emisijami strupenih plinov. Njegova strukturna stabilnost, nizka toplotna prevodnost in sposobnost, da pri visokih temperaturah prekaša jeklo, so lahko izrazite prednosti v primeru požara. 

Vse stene v hišah Marles so obdane z negorljivimi oblogami, leseni elementi, ki predstavljajo ključne nosilne konstrukcijske elemente, so pa skriti v stenah. Vsak element hiše doseže najmanj 30 minut REI standarda, kar zagotavlja visoko stopnjo požarne varnosti.

Pomembno je omeniti, da les ohranja svojo strukturno celovitost tudi ob izpostavitvi ognju. To pomeni, da se nosilnost lesenih elementov postopoma zmanjšuje med požarnim dogodkom, kar omogoča več časa za varno evakuacijo prebivalcev in učinkovito posredovanje gasilcev.

Les ima v primerjavi z materiali, kot je jeklo, tudi slabo toplotno prevodnost. Toploto prevaja približno tristokrat počasneje kot jeklo. Ta lastnost lahko pomaga upočasniti širjenje požara po lesenih sestavnih delih, kar prispeva k zadrževanju in zmanjšanju posledic požara. 

Pri višjih temperaturah se nosilnost jekla začne zmanjševati in postane veliko manj učinkovito. Les pa po drugi strani dlje časa ohrani svojo nosilnost, tudi če je izpostavljen veliki vročini. To lahko pozitivno vpliva na splošno stabilnost konstrukcije med požarom. 

Arhiv Naročnika

Lahki materiali z visoko nosilnostjo kažejo prednosti tudi pri potresu 

S sodobnimi metodami gradnje so lesene montažne hiše konstrukcijsko trdne in sposobne prenesti velike sile, tudi v primeru potresa. Uporaba lesa in lesnih materialov v konstrukcijah lesenih hiš je izjemno prednostna, saj imajo visoko nosilnost, obenem pa so izjemno lahki. Ta majhna teža zmanjšuje dodatno obremenitev, ki nastane med potresom, in s tem prispeva k stabilnosti stavbe.

Poleg tega sodobne lesene montažne stavbe omogočajo enostavno vgradnjo potresno odpornih elementov, ne da bi ogrozile celovitost konstrukcije. Po podatkih raziskovalnega inštituta InnoRennew so zaradi svoje majhne teže, ki je lahko do šestkrat manjša od betona, praktično neprepustne za potresne sile in še vedno zagotavljajo visoko nosilnost.

Ko gre za varnost in potresno odpornost, ima Marles dragocene izkušnje, ki izhajajo iz dolge zgodovine gradnje montažnih objektov. Še danes stojijo hiše, zgrajene za potresno ogrožena območja, kar potrjuje zanesljivost njihove gradnje.

Arhiv Naročnika
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.