Vlažne stene v stanovanju zmanjšajo kakovost bivanja in v veliki meri ogrožajo zdravje stanovalcev, saj so idealno gnezdišče plesnivih gliv. Ves proces v zvezi s povečano vlago pa zgradbo prizadene tudi vizualno, opozori Goran Gomboši iz podjetja Murexin, saj je temne in vlažne madeže na steni takoj mogoče opaziti. Po njegovih besedah se posledice prekomerne navlažitve posameznih gradbenih konstrukcij izražajo v povečanju toplotne prevodnosti, v razvoju in nastanku plesni, koroziji in mehanskih poškodbah.
Kaj je kapilarna vlaga?
Če na vlažna tla položimo tkanino, kos lesa ali opeko, bo material postopoma začel nase vleči vodo oziroma kapilarno vlago iz tal. Na podoben način so tudi vse stavbe izpostavljene kapilarnemu dvigu podzemne vlage ne glede na gradbene materiale ali starost objektov. Samo pravilno izvedeni sistem hidroizolacije ustrezno preprečuje prehajanje vlage v stene.
Goran Gomboši poudarja, da so suhi zidovi osnova za zdravo bivanje med štirimi stenami. Nobena termoizolacija in hidroizolacija ne učinkujeta pravilno, če materiali niso kakovostno in dosledno vgrajeni. Problem z vlago je pogost pri starejših hišah, ki imajo poškodovano hidroizolacijo ali pa te sploh ni. To lahko povzroči dvig kapilarne vlage, ki izzove težave na fasadah in notranjih ometih starih neizoliranih zidov. Vse pogosteje pa so ob nestrokovni izvedbi poškodbe zaradi vlage prisotne tudi na novih objektih, saj zidovi kot goba vpijajo vlago iz tal, ki potuje navzgor po konstrukciji in med potjo prenaša vodotopne soli v omet ali na njegovo površino. Ko vlaga na površini izhlapi, soli izkristalizirajo in povečajo volumen, kristalizacijski pritisk pa povzroči poškodbe na ometih, oplesku in stenah, lesnih oblogah ter pohištvu.
Najpogostejše težave s kapilarno vlago
Sogovornik razloži, da je vzrokov za nastanek vlage v stenah več. Najpogosteje stene prizadene tako imenovana kapilarna vlaga. Zanjo je značilno, da se širi z vlažnega terena in nato pride v stik z nezaščitenim gradbenim delom. "Večina starejših zgradb je zgrajena brez kakršnekoli hidroizolacije, ali je ta že zaradi starosti objekta dotrajana, zato ravno kapilarna vlaga predstavlja največji problem," opozori Gomboši. Pri tem ne gre podcenjevati vloge prisotnih škodljivih soli, ki jih zemeljska vlaga vedno vsebuje in se "razbohotijo" po konstrukciji. "Če se vzroki izvora vlage ne ugotovijo in tudi ne odpravijo, ni možno izvesti trajne sanacije poškodb oziroma najti rešitev, ki bi preprečile njihov vnovični nastanek," opozori Gomboši, zato je pri načrtovanju prenove priporočljivo, da takšno zgradbo pregleda strokovnjak, ki bo na osnovi izmerjene stopnje vlage, vzrokov za navlaževanje, konstrukcijske zasnove in namembnosti prostorov predpisal najprimernejši postopek sanacije. Za izvedbo pa je treba poiskati usposobljene izvajalce.
Kdo naj izvede strokovni pregled?
Pregled obstoječega stanja objekta naj izvede pooblaščeni inštitut za področje gradbeništva - ZAG, ZRMK, IRMA - ali strokovnjak, vešč poznavanja gradbenih materialov za področje vlage, ki je zaposlen pri proizvajalcu materiala, svetuje Goran Gomboši iz podjetja Murexin. “Če težave z vlago niso velike, bo pravilno oceno podal že izvajalec z večletnimi referencami in izkušnjami na področju sanacij kapilarne vlage. Narediti je treba analizo obstoječega stanja objekta: kakšne so težave z vlago, kakšna je sestava konstrukcije zgradbe, koliko je star objekt, kakšne so poškodbe na njem, kako je urejeno odvodnjavanje, izolacija, ogrevanje, kaj pokažejo meritve prisotnosti vlage v objektu, kakšni so vzroki navlaževanja, katere so možnosti sanacije vlage ...,” našteje sogovornik.
Vlaga pogosto tudi v novih hišah
Vlaga se lahko pojavi tudi v stenah novogradenj. Kot pravi Gomboši, so pri novogradnjah vzroki za vlago po navadi slabo ali nepravilno izvedena hidroizolacija, bodisi vertikalna bodisi horizontalna, preboji armature pri vgradnji izolacije, vlažne površine, neizvedena hidroizolacija, napačno izbrani materiali, prehitra izvedba ali prezgodnja vselitev, ko materiali še niso suhi ... Med možnimi vzroki za nastanek vlage v novogradnjah so tudi nekorektno izvedena izolacija, nezavarjeni stiki, vlažna podlaga, izolacija, ki ni bila zaščitena s toplotnoizolacijsko oblogo ali vsaj čepasto folijo ... Vlaga se na stenah lahko pojavi tudi samo lokalno, kjer gre predvsem za zamakanje iz strojnih inštalacij - vodovoda, ogrevanja, nepravilno izvedenih in tesnjenih jaškov za odvod meteorne vode na zunanjosti objekta, še opozori Gomboši.
H kapilarnemu dvigu prispevajo tudi:
• nekorektna izvedba zaščite oziroma zaščita, izvedena v premajhni meri,
• nezaščitenost vertikalnih in horizontalnih konstrukcijskih sklopov,
• neustrezen način gradnje,
• nepoznavanje materialov.
Najprej temeljit pregled stavbe
Na vprašanje, kako pravilno pristopiti k reševanju težav z vlago, Gomboši pojasni, da se najprej izvede temeljit pregled zgradbe oziroma prostorov, ki so zasičeni s kapilarno vlago. Če je možno, se ugotovi vzrok, zaradi katerega prihaja do poškodb. Včasih je vzrokov več. "Če gre za sanacijo prostorov pod nivojem terena - torej kletni prostor ali delno podkleteni prostor -, je treba preveriti okolico in oceniti možnost dostopa z zunanje strani. Izmeri se višina prisotne vlage, na podlagi meritev se določi potrebna višina sanacije in postopek sanacije, saj je teh več vrst. Glede na namembnost prostora se potem določi, kateri princip sanacije bi za posamezni objekt bil najbolj uspešen in trajen," nadaljuje sogovornik. Gomboši poudarja, da je treba vse, kar je v prostoru poškodovanega, odstraniti. To velja tako za omete, tlake, stavbno pohištvo oziroma opremo. Glede na stopnjo navlaženosti objekta in prisotnost soli v ometih in zidovih se določi postopek sanacije. "Med najuspešnejše postopke reševanja težav s pojavom kapilarne vlage spada izvedba sanacije vlage z blokado proti kapilarnemu dvigu vlage v kombinaciji z uporabo sanirnih oziroma sušilnih ometov. Od starosti, stabilnosti in funkcije objekta je odvisno, kateri pristop se izbere in kateri postopek bo trajnejši," pojasni strokovnjak iz Murexina.
Kapilarni dvig vlage lahko nastopi tudi na novejših zgradbah, najpogostejši vzroki pa so:
• nezadostno poznavanje materialov,
• poddimenzionirani elementi odvajanja,
• slabo izvedeni detajli,
• slabo izvedene hidroizolacijske plasti,
• poškodovana hidroizolacija.
Treba je odbiti omet, nato pa ...
V primeru sanacije kapilarne vlage z uporabo sušilnih ometov, ki so namenjeni zlasti za močno poškodovane zidove predvsem v kleteh, oziroma sanirnih ometov - ti so namenjeni za manj poškodovane zidove fasade in pritličja -, je treba omete, ki so poškodovani, v celoti odbiti do osnovne konstrukcije obstoječega zidu, torej vse do kamna, betona ali opeke. Ometi se odbijejo v višino približno za 1,5 centimetra višje od poškodbe, nastale zaradi kapilarne vlage, oziroma višje od mesta, kjer je najvišje bila izmerjena vlaga. "Odstranjeni material se sproti vozi na gradbiščno deponijo, fuge se poglobijo za 1 do 2 centimetra, površine se operejo pod pritiskom ali pa se izpihajo z zrakom pod pritiskom, če je pranje v notranjosti objekta onemogočeno. Zidov ni treba sušiti. Omet se lahko izvaja takoj, ko je površina pripravljena in očiščena, kajti pred nanosom sušilnega oziroma sanirnega ometa je treba površine dobro navlažiti zaradi boljšega oprijema ometa s podlago," razlaga Gomboši. Včasih je treba izvesti obrizg, ki pa se prav tako izvede delno pokrivno iz istega materiala kot sušilni ali sanirni omet, ki se ga za izvedbo obrizga zmeša bolj na redko. "Gre predvsem za kamnite stene, pri opečnih je dovolj površine samo navlažiti. Sanirni oziroma sušilni omet mora biti na površini vgrajen v debelino 2 centimetra, da opravlja svojo funkcijo izsuševanja vlage skozi svojo porozno strukturo."
Z ometi nad plesen na zidu
Da se plesen ne bi razvila, lahko veliko naredimo s prezračevanjem, saj relativna vlaga ne sme preseči 60 odstotkov. Dovolj je že, da v stanovanju večkrat na dan za pet do deset minut naredimo prepih, učinkoviti so tudi zračniki, prezračevalne naprave in razvlaževalniki. “Pomembno je, da vodni pari omogočimo pot na prosto. Zračenje povzroči, da se relativna vlažnost v prostoru močno zmanjša, poleg tega z njim povzročimo mešanje zraka, zaradi česar se bolje sušijo stene za pohištvom,” pojasnijo strokovnjaki iz podjetja Jub. Ko se plesen razvije, prezračevanje ni več dovolj. Takrat težavo odpravimo z različnimi preparati, ometi in barvami s fungicidnimi sredstvi. Priporočajo trikomponentni sistem, sestavljen iz sanirnega obrizga, podložnega sanirnega ometa in sanirnega ometa, ki ponuja funkcionalno in estetsko rešitev težav, ki nastanejo pri problemih z vlago, in je primeren za sanacijo zunanjih in notranjih zidov. Sestava materialov omogoča, še pravijo v Jubu, da se soli, ki se prebijajo skozi zidove, začnejo nalagati v sistemu ter tako ne naplavljajo na površino zidu.
Sušenje lahko traja več kot dve leti
Na vprašanje, kako dolgo traja, preden so stene po ustrezni sanaciji spet ustrezno suhe, pa Goran Gomboši pojasni, da so stene, kljub izvedbi sušilnih in sanirnih ometov, še vedno vlažne, vendar se na površini ne pojavljajo poškodbe, kot je luščenje opleska in finega ometa, izravnalne mase, tudi vonja po zatohlem ni. "Sam omet omogoča, da se vlaga skozenj suši in ne prihaja več do poškodb. Prav tako je omet sestavljen iz por in mikrokapilar, ki preprečujejo, da bi prišlo na površino do kristalizacijskih pritiskov soli, ki povzročajo poškodbe na zaključnem oplesku oziroma ometu. Če se za sanacijo izbere postopek sanacije z izvedbo blokade proti kapilarnemu dvigu vlage z vrtanjem in nalivanjem silikonske emulzije ali rezanjem zidu in vstavljanjem hidroizolacije, se stene sušijo več mesecev, odvisno od debeline zidu," razloži Gomboši. V povprečju se 1,5 centimetra stene, kjer se kapilarni vlek vlage prekine, suši približno en mesec, doda sogovornik. Tako se 40 centimetrov debela stena od izvedbe blokade suši približno 26 mesecev, kar je več kot dve leti. Soli pa lahko kljub temu ostanejo prisotne v konstrukciji, še poudari sogovornik.
