Jasna Marin
Dovolite mi, da vam razkrijem skrivnost, ki jo poznajo le tisti, ki se podajajo med rastlinice in kopljejo po zemlji: vrtnarjenje je več kot le delo, je skrivnostna umetnost. Čeprav se na prvi pogled zdi, da se ljubitelji vrtov ukvarjamo zgolj s koreninami, stebli, plodovi, listi in cvetovi, je resnica veliko globlja.
Vrtnarjenje je kot čarovnija, vendar brez čarobnih palic in klobukov. Namesto tega imamo v glavi vizijo, v kaj se bo razvil vrt, in v rokah orodje, s katerim ustvarjamo red in harmonijo med rastlinami.
Če nimate vrta, lahko že prisotnost lončnic, za katere redno skrbite, v prostor prinese pozitivno vzdušje. Še bolje pa se boste počutili, če si na balkonu ali terasi uredite vrtiček, kjer boste lahko uživali ob cvetočih rastlinah in pridelali nekaj lastnih zelišč in zelenjave.
Med rastlinami na vrtu je veliko takšnih, ki so hrana za ljudi in živali. Pridelki iz domačega vrta nam zagotavljajo občutek, da vemo, kaj jemo. Poleg tega pa poglobijo našo povezanost z naravo.
Ko zjutraj stopimo na vrt ali balkon, smo obdani z življenjem. Vse raste in se razvija - in če dobro poskrbimo za zelene prebivalce vrta, nas bodo vsak dan razveseljevali z nekoliko drugačno podobo, bujnejšim cvetjem, večjimi in zrelejšimi plodovi, bolj dehtečimi listi ...
Skoraj nič ni bolj koristnega za duha, kot je opazovanje rasti in razvoja nečesa, kar smo z lastnimi rokami posadili in negovali. Vrtnarjenje prav tako prispeva k razvoju potrpežljivosti, saj se zavedamo, da vsaka rastlina potrebuje čas, da se razvije v svoji polni lepoti. In kar je še bolj dragoceno, rastline so nam na svojevrsten način hvaležne za skrbi in oddajajo dobrodejno vibracijo. Ne verjamete? Pa poglejmo ... Peter Tompkins in Cristopher Bird, avtorja knjige Skrivnostno življenje rastlin, sta ugotavila, da imajo zelena bitja, ki v čudežnem procesu fotosinteze proizvajajo kisik, sposobnost komuniciranja in "čustvenega" odzivanja. V eksperimentih z rastlinami, ki jih opisujeta v knjigi, je denimo znanstvenik Cleve Backster z galvanometrom preverjal biološko reakcijo rastlin na zunanje dražljaje in med svojimi poskusi ugotovil nekaj zelo zanimivega. Ko je približal elektrode listom rastlin, da bi izmeril njihove odzive na spremembe v okolju, je nenadoma zaznal, da so rastline pokazale izredno občutljivost na njegove misli. Ko je zgolj pomislil, da bo rastlino poškodoval, je rastlina nemudoma izkazala reakcijo, ki je nakazovala na stres. Ugotovil je tudi, da se rastline navežejo na človeka, ki skrbi zanje, iz česar lahko sklepamo, da vam bodo rastline, če jih boste negovali z ljubeznijo, to energijo nedvomno vrnile.
Vrtnarjenje je tudi odličen način za rekreacijo in sprostitev. Ko se ukvarjamo z rastlinami, se razgibamo, raztegnemo mišice, pozabimo na vsakodnevne skrbi in se prepustimo ritmu narave. Znanstvena literatura razkriva, da so ljudje, ki imajo vrtove in jih obdelujejo, pogosto bolj zdravi, hitreje okrevajo po boleznih, imajo manj težav zaradi stresa in so na splošno bolj zadovoljni. Med vrtnarjenjem človek namreč ne koplje le po gredicah, ampak tudi po svojem umu - in tako lažje predela skrbi in doseže notranji mir.
Tako kot na gredici, v cvetličnem loncu ali balkonskem koritu rastlina potrebuje prostor in kakovostno zemljo, da se ukorenini in razbohoti, tudi ljudje v življenju potrebujemo prostor, da rastemo in se razvijamo. In vrt je idealno mesto za to.
