Streho, ki je ravna, je mogoče izkoristiti za dodaten zunanji prostor ne glede na to, ali je na hiši, nadstrešku, garaži, večji vrtni lopi. Lahko jo spremenite v privlačno teraso, ki se zlije z notranjo dnevno sobo. Lahko je to zgolj ozelenjena streha, na katero imamo prekrasen pogled iz bivalnih prostorov, ali pa ravnino spremenimo v vrt, na katerem bodisi pridelujemo zelenjavo bodisi je na njem zelenica.
Prednosti za okolje
Dosedaj smo govorili predvsem o tehničnih lastnostih streh, zdaj pa je prav, da se na kratko dotaknemo tudi vrednosti, ki vplivajo na naše okolje in bivalno klimo.
Prednosti ozelenitve streh so najbolj opazne poleti, saj ozelenitev in v sistem strehe vgrajena vlaga prispevata k manjšim toplotnim obremenitvam. To vpliva tako na prehod toplote čez strešno konstrukcijo kot tudi na temperaturna nihanja, ki jim je izpostavljena površina strehe. Na primer, streha brez zaščitnega sloja je poleti v primerjavi z ozelenjeno streho obremenjena tudi do 40 °C bolj. V zimskem režimu pa se temperaturna nihanja, ki jim je streha izpostavljena med poletjem in zimo, v primeru ozelenitve zmanjšajo do 30 °C.
Morda ni splošno znano, da ozelenjene strehe zaradi izhlapevanja vode bistveno prispevajo k porabi energije sončnega sevanja poleti. Gre za tako imenovano latentno toploto, ki je potrebna, da voda iz sistemov ozelenitve izhlapeva. 1 m³ vode potrebuje 680 kWh energije za izhlapevanje, kar ustreza količini energije, ki jo porabi avtomobil za vožnjo na relaciji Dunaj – München – Dunaj (približno 60 litrov dizelskega goriva). 1 m³ vode je shranjen v 23 m² ekstenzivno ozelenjene strehe.
Na ta način lahko ozelenitev mestnih predelov bistveno prispeva k preprečevanju poletnega pregrevanja, kateremu so močno izpostavljeni betonski predeli.
Posamezni elementi vgrajeni v celoto
Ozelenitev strehe pomeni nadgradnjo običajne ravne strehe, pravi Tomo Žnidaršič iz podjetja Bauder iz Avstrije, istočasno pa ji nalaga dodatne zahteve, saj je osnovna funkcija strehe skrita oziroma prekrita s sloji ozelenitve. Zato je v takšnem primeru, nadaljuje, treba posvetiti še večjo pozornost načrtovanju ravne strehe in tudi izvedbi, saj je napake težko odpraviti. Prav tako razkrije, da so osnovna pravila glede ozelenitve strehe določena v standardu za planiranje in izvajanje tesnjenja ravnih streh. Naš sogovornik opozori, da mora vsaka ravna streha, ne glede na to, ali bo na njej urejena uporabna bivalna površina ali pa bo zgolj predstavljala zaščito objekta pred zunanjimi vplivi, imeti naslednje sloje:
• nosilna podlaga,
• parna zapora,
• toplotna izolacija,
• vodotesni sloj in event,
• zaključni sloji.
S temi elementi zagotovimo ključne funkcije, ki jih opravlja streha. "Predvsem so to vodotesnost, toplotna izolativnost, varnost kot vedno bolj pomemben vidik zaradi vse pogostejših ekstremnih obremenitev s točo, z vetrom ter ne nazadnje pričakovana uporabna doba objekta oziroma trajnost," našteje Žnidaršič, hkrati pa izpostavi, da je posebno pomembno to, da so posamezni elementi skladno vgrajeni v celoto. Ta način nam zagotavlja dolgoročno preprosto upravljanje oziroma vzdrževanje strehe.
Nadgradnja osnove
Bistvene razlike v videzu in praktični uporabnosti strehe pa naredimo šele z raziskovanjem možnosti zadnjega - zaključnega sloja. Ta je nadgradnja osnove in kot takšen funkcijsko ni nujno potreben. "Osnovno stopnjo nadgradnje predstavlja obtežitev s prodcem, ki sicer izboljša mehansko odpornost strehe, hkrati pa spremeni oziroma poveča statično obtežbo, kar je treba upoštevati že pri projektiranju, sploh če govorimo o leseni gradnji. V vročih poletnih mesecih je treba upoštevati, da bo prodec deloval kot hranilnik toplote," še opozori Žnidaršič. V naslednji stopnji že govorimo o tako imenovani uporabni strehi, lahko tudi bivalni terasi, pri čemer so sloji v smislu njihovih osnovnih funkcij praktično enaki, spremeni se le zahteva glede tlačne trdnosti (kompaktnosti) toplotne izolacije, ki mora biti višja zaradi večje mase, s katero bo terasa stalno obremenjena. "Uporaba strehe je običajno pogojena z vgradnjo površin, ki morajo biti pohodne in jih bo preprosto vzdrževati, hkrati pa bodo odporne proti zunanjim vplivom. V tem smislu se največ uporabljajo sistemi montažnih tal, s katerimi so v največji možni meri izpolnjeni zgornji pogoji."
Naslednjo stopnjo, s katero posegamo v višji rang bivalnega udobja, predstavlja ozelenitev strehe. V tem primeru je po besedah sogovornika treba osnovnim kriterijem za dobro izvedbo ravne strehe posvetiti še večjo pozornost tako pri načrtovanju kot pri izvedbi. Osnovna pravila so zaobjeta v standardu za planiranje in izvajanje tesnjenja ravnih streh.
Dva tipa ozelenitve
Pri ozelenitvi strehe poznamo dva tipa, in sicer ekstenzivni in intenzivni sistem ozelenitve. Pri prvem je sistem nadgradnje lažji in tanjši, namenjen je manj zahtevnim rastlinam, kot so na primer lišaji in mahovnice ter sedumi. Dovoljena masa je do 130 kg/m2. Intenzivni sistem ozelenitve predstavlja večjo debelino substrata (do 20 cm), kar omogoča zasaditve grmovnic in višjih rastlin ter ne nazadnje tudi zelenice. V tem primeru je dovoljena masa do 300 kg/m2," razloži Tomo Žnidaršič.
Od zaščitnega sloja do vegetacije
Sogovornik pojasni tudi, kateri so osnovni gradniki ozelenitve strehe. Prvi je, kot pravi, zaščitni sloj osnovnega strešnega sistema, saj je treba kritino zaščititi pred raznovrstnimi vplivi ozelenitve. Sledi mu drenažno-akumulacijski sloj, s katerim omogočamo rastlinam podaljšano preskrbo z vodo v sušnih mesecih, istočasno pa ta omogoča neovirano odvajanje presežka padavinske vode s strehe.
"Ob tem se zgodi še časovni zamik odtekanja, padavine namreč najprej namočijo substrat in napolnijo votlinice akumulacijskega sloja z vodo, ko je vse to zapolnjeno, odvečna voda začne odtekati naprej v meteorno kanalizacijo. Ob močnih nalivih se tako razbremeni meteorno kanalizacijsko omrežje, kar je in bo v prihodnosti še bolj pomembno zlasti v mestih z visoko stopnjo pozidanosti." Nato se namesti filtrska tkanina, s katero "cedimo" vodo ob pronicanju v spodnje sloje ozelenitve, s čimer, razloži sogovornik, preprečimo, da bi izprani drobni delci iz substrata vplivali na drenažno sposobnost sistema.
Naslednji gradnik je substrat oziroma živi del, ki je po svoji sestavi kar najbolj prilagojen potrebam rastlin. In naposled sledi še vegetacijski sloj oziroma rastline, ki so primerne za posamezen tip ozelenitve.
Rastline, ki vzklijejo iz semen
Vrste rastlin, ki se pojavljajo pri različnih sistemih ekstenzivnih ozelenitev, so več ali manj enake in imajo sposobnost preživeti tudi ob ekstremnih pogojih, ki jih predstavljajo visoke poletne temperature in z njimi povezana sušna obdobja. Vendar ne na dolgi rok, opozori sogovornik. "Če želimo od takšne ekstenzivne ozelenitve nekaj več kot zgolj to, da opazujemo njihovo odzivanje na vremenske razmere v okolju, je nujno redno vzdrževanje, ključno pa pripomore k dobri kondiciji rastlin tudi ustrezna zasnova sistema ozelenitve. Samo oskrba z vodo največkrat ni dovolj, saj vpliva oziroma omeji raznolikost rastlinstva," poudari strokovnjak iz podjetja Bauder. Ob tem pojasni, da so posebej privlačne rastline, ki vzklijejo iz semen, saj s svojo raznolikostjo omogočajo različen čas cvetenja, z barvitostjo pa privabljajo tudi čebele, metulje, čmrlje ... Vse to prispeva k nenehnemu spreminjanja videza cvetočega travnika na strehi", doda sogovornik. "Šele v takšnem primeru ozelenitev pomeni nekaj več v estetskem smislu, ob tem pa so pogoji za rast in vlaga zagotovljeni na preprost način že od začetka. V tem je tudi prednost unikatnega naravnega oblikovanja ekstenzivnih biotopnih ozelenitev pred uniformnim videzom predkultiviranih rastlinskih kombinacij."
Minimalno vzdrževanje
Kateri sistem ozelenitve je med uporabniki najbolj pogost? Ni dvoma, da je to ekstenzivna ozelenitev, tudi zato, ker so zasajene takšne rastline, ki ne potrebujejo posebnega vzdrževanja. Tomo Žnidaršič meni, da omenjena ozelenitev združuje vse prednosti zelene strehe, predstavlja sorazmerno majhne dodatne obremenitve za streho, omogoča kombinacije z bivalnimi terasami. "Zato je tudi najpogosteje uporabljena ozelenitev na naših strehah."
Seveda pa je potrebno tudi vzdrževanje, sicer razvoj rastlinja na njej prevzame narava sama, kar načeloma ni tisto, za kar je bila projektirana in izvedena ozelenitev strehe. "Redni vzdrževalni protokol zajema odstranjevanje plevelov oziroma tujkov na strehi približno enkrat na leto, v spomladanskem času pa tudi gnojenje z gnojilom z dolgotrajnim učinkom - od šest do osem mesecev -, saj to omogoča počasno sproščanje hranilnih snovi. V kasnejših rastnih obdobjih je nujno tudi rezanje suhih in odmrlih delov rastlin oziroma stebel," pravi sogovornik in doda, da je obseg rezanja odvisen od vrst rastlin ter lokalnih pogojev na objektu.
Ozelenitev v kombinaciji s sončno elektrarno
Na ozelenjeno ravno streho je mogoče umestiti tudi sončno elektrarno. Slednje po besedah sogovornika iz podjetja Bauder predstavljajo nadaljnjo uporabno vrednost strešnih površin: "Ozelenitev strehe ni ovira za postavitev sončne elektrarne. Vendar je treba že na začetku predvideti sistem podkonstrukcijskih elementov, ki izkoriščajo maso substrata za vetrno stabilizacijo sončne elektrarne. Osnova je vetrni izračun, s katerim se preverijo vplivi tovrstne obtežbe in na drugi strehi potrebna ustrezna stabilizacija."
Žnidaršič še opozori, da sončna elektrarna ne sme biti nikoli položena neposredno na ozelenitev, saj bi s tem ovirala njeno rast, po drugi strani pa bi bilo s tem onemogočeno hlajenje sončnih panelov s spodnje strani, kar bi imelo za posledico njihovo slabšo učinkovitost. Pri izbiri sistemov fotovoltaike priporoča sisteme, ki ne posegajo v strukturo strehe in tako ne vplivajo na trajnost strešnega sklopa.
Za nasvet oziroma dodatne informacije kontaktirajte strokovnjake Bauder.
