Zamenjava stavbnega pohištva: Z nizko toplotno prehodnostjo do manjših toplotnih izgub

Sanja Verovnik Sanja Verovnik
19.09.2022 06:00

Po navadi se za zamenjavo stavbnega pohištva odločimo hkrati z novo fasado, sicer pa nam v časih varčevanja nova okna in vrata lahko prinesejo med 20 in 45 odstotki prihrankov pri porabi energentov, pravi energetski svetovalec.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pri preurejanju mansarde se je smiselno posvetovati z arhitektom ali gradbenim fizikom, ki bo znal pravilno razporediti okna, jih dimenzionirati, izbrati ustrezne lastnosti, kamor sodijo tudi svetlobne karakteristike in naravna osvetljenost.
Djd/Velux
Ludvik Hriberšek, energetski svetovalec, Ensvet: "Investicija v zamenjavo stavbnega pohištva je smiselna, če se povrne v manj kot desetih letih."
Osebni arhiv

V Evropi in svetu imamo energetsko krizo, klimatske spremembe so dejstvo, ki nas bo spremljalo tudi naslednja leta, ekstremi glede vročinskih in hladnih valov bodo vse pogostejši, zato svoja razpoložljiva denarna sredstva namenimo v sisteme, ki nam omogočajo nizko rabo energije na vseh področjih, kar po besedah Ludvika Hriberška, energetskega svetovalca mreže Ensvet, velja tudi za stavbno pohištvo. Pri tem se, kot poudari, naslonimo na domače energijske vire, med katere sodi gotovo tudi slovenski les. V Sloveniji imamo več kot 60 odstotkov površin pokritih z gozdom, zato lahko izdelujemo tudi kakovostno stavbno pohištvo iz domačega lesa, poudarja Hriberšek.

Na vprašanje, koliko denarja lahko privarčujemo z zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva s sodobnim, energetsko varčnim, Hriberšek odgovarja, da veliko. "Z vgradnjo sodobnega stavbnega pohištva - oken in vrat - lahko privarčujemo od 20 do 45 odstotkov energenta, ki ga uporabljamo za ogrevanje in tudi hlajenje hiš ter drugih objektov," z natančnejšim podatkom postreže sogovornik, ki pravi, da ni vseeno, s kakšnimi okni in vrati bomo nadomestili obstoječa. Ob zamenjavi stavbnega pohištva izberimo takšnega s čim nižjo toplotno prehodnostjo. To pa proizvajalci oken in vrat dokazujejo z ustreznimi standardi​ SIST EN, opozori Hriberšek, saj, kot nadaljuje, nizka toplotna prehodnost pomeni tudi nizke toplotne izgube.

Poskus tesnjenja lahko opravite sami

Pogosto se v gospodinjstvih srečujemo z dilemo, ali so stara okna ali vrata že tako dotrajana, da bi jih bilo treba zamenjati. Kako torej vedeti, kdaj je nastopil čas za zamenjavo stavbnega pohištva, vprašamo energetskega svetovalca, ki opozori, da je treba pred odločitvijo o rekonstrukciji ali energetski obnovi hiše najprej preveriti stanje oken in vrat. Zavedati se je treba, da imajo klasična škatlasta okna toplotno prehodnost tudi do sedemkrat večjo kot sodobna okna s toplotno prehodnostjo, manjšo od 0,7W/m2K, pojasni Hriberšek. Opaža, da se v veliki večini investitorji za zamenjavo oken in vrat odločajo pred sanacijo fasade, saj si s tem zagotovijo optimalno rabo energenta. "V povprečju lahko povzamemo, da je investicija smiselna, če se povrne v manj kot desetih letih," poudari sogovornik. Lahko pa tudi sami na enostaven način preverimo, ali naša okna še služijo namenu. Energetski svetovalec predlaga naslednji poskus: "Odprite okno in vstavite list papirja med okenski okvir in krilo, nato okno zaprite in poskusite izvleči papir. Če okno ne tesni več, boste papir, ki ste ga namestili med okenski okvir in reže, zlahka izvlekli." Sicer pa je mogoče tudi kar tako "na oko" oceniti, v kakšnem stanju je okenski okvir, ali se zavese v času ogrevalne sezone premikajo, skratka, po Hriberškovem mnenju ne potrebujemo veliko strokovnega znanja, da ne bi znali sami oceniti, ali je stavbno pohištvo učinkovito ali bi ga bilo bolje nadomestiti z novim.

V ospredju ugodno bivanje

V prid sodobnemu stavbnemu pohištvu je po besedah sogovornika vsekakor zagotavljanje ugodnega bivanja, kar pomeni, da bivalni prostori poleti niso pregreti, v zimskem obdobju pa zagotavlja nizko rabo energije in enakomerno porazdelitev toplote v notranjosti prostorov. Tudi proizvodnja oken in vrat je danes veliko preciznejša in po natančno določenih normativih: "Danes proizvajalci v medstekleni prostor vpihujejo plin argon ali kripton, ki zagotavlja nizko toplotno prehodnost, na notranjo stran stekla pa posebni nizkoemisijski nanos, katerega funkcija je, da svetlobo z nizko valovno dolžino spusti v bivalni prostor, zmanjša pa prehod toplote, ki ima višjo valovno dolžino in ne more enostavno uhajati iz prostora. Za okenske okvirje pa se danes uporablja kakovosten les smreke ali macesna. Okna se na zunanji strani zaščitijo z aluminijevo zaščito, medtem ko se pri plastičnih okvirjih uporablja kakovostnejša plastika z UV-zaščito."

Haus Seidl

Prezračevalni sistem skoraj obvezen

Je pa res, opozori Hriberšek, da je zaradi boljše zrakotesnosti oken treba v bivalnih prostorih redno skrbeti za dovajanje svežega zraka. Prepričan je celo, da je v stanovanjski hiši, kjer se vgradijo sodobna okna in vrata z visoko zrakotesnostjo, lokalni ali centralni prezračevalni sistem skoraj obvezen, saj mora zadovoljevati 0,7-kratno izmenjavo zraka na uro, kar zahtevajo tudi tehnični predpisi za bivalne objekte. "Če ustrezne izmenjave zraka ne dosežemo s stalnim odpiranjem oken in vrat, kar je seveda težko, je to treba zagotoviti z ustreznimi tehničnimi sistemi, ki omogočajo rekuperacijo, kar pomeni, da izmenjamo zrak ob minimalni izgubi ali vnosu toplotne energije," poudari sogovornik, ki še meni, da bo samo dobro ozaveščen investitor svoj denar vložil v okoljevarstveni in varčevalni ukrep, ki mu omogoča ugodno bivalno okolje. Ta ukrep se po njegovem mnenju tudi splača: "Če vgradimo sodobna okna, izvedemo toplotno izolacijo fasade in poskrbimo še za prezračevali sistem, lahko eno gospodinjstvo pridobi do 30 odstotkov nepovratnih sredstev, kar pri povprečni slovenski hiši znese 10.000 evrov ali več, odvisno od velikosti in stroškov izvedbe. Pri zamenjavi oken se tako višina denarne nepovratne spodbude s 150 evrov na kvadratni meter bivalne površine poveča na 225 evrov oziroma največ 30 odstotkov celotne vrednosti skupne investicije."

Ob zamenjavi stavbnega pohištva izberimo takšnega s čim nižjo toplotno prehodnostjo. To proizvajalci oken in vrat dokazujejo z ustreznimi standardi SIST EN.
Epr/Internorm

Naj bodo plastična ali lesena

In kakšno stavbno pohištvo je danes ob široki ponudbi, predvsem pa dejstvu, da lahko tudi z ustreznimi okni in vrati privarčujemo pri porabi vse dražjih energentov, najbolje izbrati? Energetski svetovalec je nedvoumen: "Ob nakupu stavbnega pohištva moramo najprej sprejeti odločitev, ali bomo kupili lesena ali plastična okna." Pri Eko skladu je možno dobiti od 20 do 30 odstotkov denarne spodbude samo za lesena okna, ki pa lahko imajo na zunanji strani aluminijasto zaščito. Pri tem je še pomembno, da investitor od izvajalca zahteva vgradnjo stavbnega pohištva po smernici RAL, ki omogoča skoraj 100-odstotno zatesnjen stik med oknom in zidom, kar je še eden od pogojev za nepovratno denarno spodbudo Eko sklada. "Med vgradnjo moramo biti pozorni na to, da so okna vgrajena na togo nosilno površino, saj se s tem preprečijo toplotni mostovi in je zagotovljeno tesnjenje s treh strani – na notranji strani, izpod okenskega okvira in na zunanji strani oken in vrat," o tem, na kaj vse je treba paziti pri vgradnji, pove Hriberšek. Po njegovih besedah zamenjava notranjih vrat ne bo vplivala na rabo energije, bo pa pripomogla k boljši funkcionalnosti in urejenosti notranjih bivalnih prostorov, garažna in vhodna vrata pa tudi na splošni videz objekta. Pri slednjih pa je še kako pomembno, sklene sogovornik, da zagotavljajo visoko zrakotesnost in nizko toplotno prevodnost.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta