Jasna Marin
Julija na vrt vstopa obdobje razkošja. Vsak prazen prostor lahko zapolnimo z novimi vrtninami. Sadimo endivijo, radič in solato, sejemo pa korenje, rdečo peso, špinačo, brstični ohrovt in nizki fižol. Endivijo sejemo še do 20. julija, ko zraste do pet centimetrov, jo preredčimo, da bo med sadikami v vrsti 20 centimetrov razmika. Sredi julija je še čas za setev kitajskega kapusa in poznega graha za jesenski pridelek, konec meseca pa še za zimsko čebulo.
Setev kolerabe in repe
Za kolerabo, repo in črno redkev je začetek julija najugodnejši čas za setev, zlasti če je v zemlji še dovolj vlage.
Kmetje kolerabo sejejo po spravilu žit in krompirja. V poletnem času setve ne pozabite senčiti, saj visoke temperature lahko povzročijo težave pri vzniku.
Repo za kisanje običajno sejemo v drugi polovici poletja, zlasti julija in avgusta. Sejemo na prosta mesta, običajno za zgodnjim krompirjem. Tla pred setvijo repe prekopljemo ali vsaj prerahljamo. Repo sejemo v dolžini 1,5 metra, kar zadostuje za enega družinskega člana. Med vrstami naj bo 30 do 45 centimetrov razmika, v vrsti jo sejemo na pet centimetrov in kasneje redčimo na 20 centimetrov. Črno redkev sejemo od začetka julija do sredine avgusta.
Kapusnice za grahom in fižolom
Na grede, kjer je prej rasel grah, posadimo kapusnice, saj je to dobro sosledje vrtnin. Ustrezen je tudi mešan posevek z nizkim fižolom in kapusnicami, vmes pa posadimo še šetraj in kamilico, ki bosta odvračala škodljivce s kapusnic.
Kitajsko zelje poleti radi napadejo bolhači, ki naluknjajo liste kapusnic. Manj vabljive za bolhača bodo vrtnine, pod katerimi je vlažna zastirka, pa tudi lističi paradižnika, s katerimi zastiramo tla, jim ne dišijo.
Do 15. julija je čas za sajenje ohrovta različnih vrst in okusov. Najbolj znan predstavnik pri nas je glavnati ohrovt. Ta naredi težke in čvrste glave. Če gredo, na kateri raste ohrovt, preveč namakamo ali če dalj časa dežuje, lahko pričakujemo, da bodo glave razpokale ali pa bodo v notranjosti gnile. Zato je dobro paziti, da ne bo preveč izpostavljen mokroti.
Ohrovt za svoj razvoj potrebuje humusno-glinena tla, bogata s hranili. Za domačo uporabo ga ni treba pretirano zalivati, saj je sajen poleti namenjen jesenski porabi. Zelo dobro pa mu dene talna zastirka, saj ta ohranja vlago v tleh.
Senčenje vrtnin
Poletni meseci so namenjeni pobiranju plodov in minimalni oskrbi vrta. Če so potke in grede zastrte, to prispeva k večji vlažnosti tal in zagotavlja manj težav zaradi plevela.
Na mestih, kjer so kulture posajene preveč na gosto, se lahko hitro pojavi plesen - to velja zlasti za paradižnik, ki hitro počrni, če ni dovolj zračnosti med rastlinami.
Če pa bo zavladal dlje trajajoč vročinski val s temperaturo nad 35 stopinjami Celzija, moramo vedeti, da takrat rastline skozi listje izgubljajo veliko vlage. Zato poskrbimo za obilno namakanje vsaj vsak drugi dan. Vročinska obdobja lahko povzročijo tudi odpadanje cvetnih nastavkov, saj rastline ob velikem stresu laže preživijo, če pretrgajo razmnoževanje in nadaljnji razvoj plodov. Zato ne bo napak, če rastlinam zagotovimo senčenje s senčilno mrežo, saj bo temperatura pod njo nekoliko nižja.
Pridelke v vročih dneh nabiramo zelo zgodaj zjutraj ali pa zvečer. To velja zlasti za listne kulture, kot sta blitva in solata, saj te izgubijo največ vode skozi liste in zelo hitro ovenijo. Po drugi strani vroče poletje omogoča dobre razmere za rast paradižnika, bučk, paprike, jajčevcev, lubenic in melon.
Uporabne bučke
Med mladimi sadikami bučk je priporočljivo redno odstranjevati plevel, dokler sadike ne prekrijejo tal. Tla okrog njih naj bodo zastrta s kompostom, lahko tudi z zastirko iz slame. Ko bodo bučke začele roditi, bomo z rednim pobiranjem plodov spodbudili tvorjenje novih. Ob tem je treba paziti, da ne ranimo grmička.
Ste vedeli, da so bučke primerne za odpravljanje črevesnih zajedavcev in hujšanje? Pomagajo pri protinu, vnetju sečil in žolča. Iz mesnatega dela iztisnjen sok pomaga pri odpravljanju luskavice in vnetju debelega črevesa. Svež sok bučk dobrodejno vpliva na prostato in blaži kronično vnetje ledvic.
Jajčne lupine in kalcij za paradižnik
Pri sajenju sadik so nekoč v sadilno luknjo poleg korenin paradižnika dodali stebla in liste sveže koprive, da so z dušikom hranile rastlino. Kasneje, ko se je rastlina okrepila, so v zemljo dodali drobno zmlete jajčne lupine, da bi plodovom zagotovili vir kalcija.
Ste vedeli, da zaradi pomanjkanja kalcija na paradižniku, papriki in nekaterih drugih pridelkih v vrtu začne trohneti konica plodu? Kalcij utrjuje celične stene plodov, in če ga ni dovolj, plodovi lahko utrpijo škodo. To lahko preprečimo tudi tako, da v fazi oblikovanja cvetov in plodov rastline enkrat tedensko škropimo s kalcijevim listnim gnojilom.
Ščipanje fižola in paradižnika, pobiranje graha
Stročji fižol obiramo sproti, kot se razvijajo stroki, da spodbudimo razvoj novih. Visoki fižol se ovija okrog opore visoko navzgor. Ko doseže želeno višino, mu odščipnimo vršiček glavnega poganjka, da bodo rastline imele več energije za razvoj novih cvetov in strokov.
Podobno lahko julija odščipnemo vrhove visokih sort paradižnika, ko dosežejo vrh palice. Sproti odstranjujemo tudi paradižnikove zalistnike.
Stroke graha junija in julija pobiramo sproti, da ne postanejo žilavi. Zreli so, ko se začnejo napihovati in se prelomijo z glasnim pokom.
Meto sušimo na pladnju
Julija na vrt sejemo dvoletna zelišča, ki pozimi ostanejo zelena, torej peteršilj, žličnik, zimski tolščak in kumino. Številna zelišča na gredah, ki so tik pred cvetenjem ali že cvetijo, so prav zdaj primerna za žetev, ki jo opravimo v dopoldanskih urah. Režemo lahko citronsko meliso, šetraj, pehtran, majaron, dobro misel in jih zvežemo v šope ter obesimo v suh in zračen prostor, da se posušijo. Sproti nabiramo sveže liste rožmarina, timijana, origana, mete ... Svežo meto lahko dodamo k raznim sladicam, iz lističev lahko pripravimo odličen čaj, ki ohlajen poskrbi za pravo osvežitev v poletnih dneh. Če želimo meto posušiti za zimski čaj, potrgamo zgolj lističe brez pecljev in jih sušimo na pladnju tako, da se listi ne dotikajo. Še to: meta, ki raste poleg zelja, naj bi odganjala kapusovega belina.
