Ali bo gnezdenje labodov sredi betona uspešno, je odvisno od ljudi

Labodi se na mariborskem Lentu očitno počutijo tako dobro, da si vsako leto kak par tam želi ustvariti družino. Gnezdišče je letos znova na zaplati trave pri pločniku ob restavraciji Jack&Joe, drugo pa nedaleč stran, ob ograji Vrtca Ivana Glinška (enota Ribiška). Mestna občina Maribor je tudi tokrat poskrbela, da so labodja gnezda ograjena z zaščitnim trakom, saj si želi, da mimoidoči labodov v času gnezdenja ne motijo. Če pretiranih motenj ni in so gnezditve uspešne, se namreč pari na lokacijo vračajo.

"In prepričani smo, da si to želimo vsi Mariborčani. Zato sprehajalce prosimo, da se labodom, ki gnezdijo, ne približujejo in jih ne vznemirjajo, lastnike psov, da imajo svoje ljubljenčke na povodcih, voznike pa, da so pri vožnji čez Lent še dodatno pozorni," naprošajo na občini.

Pretehta obilica hrane

Da se lahko Mariborčani sprehajajo mimo labodjih gnezdišč - eno je letos tudi na Oreškem nabrežju nasproti Livarne -, je posebnost, saj te ptice običajno gnezdijo v skritem zavetju trstičja ali rogoz. "Po drugi strani labod grbec sodi med vrste, ki so se privadile na bližino človeka in življenje v mestu, da jih tu vidimo tudi gnezditi, pa je posledica obilice hrane, ki izvira od ljudi," pojasni Tilen Basle, varstveni ornitolog iz Društva za opazovanje ptic. Ali bo gnezdenje sredi betona uspešno, je odvisno od ravnanja ljudi, ki so pravzaprav labodov edini sovražnik. Lani je neki objestnež uničil gnezdo pri dvoetažnem mostu, so se pa mladiči izvalili na promenadi na Lentu, vendar jih je na dolgi rok preživelo manj, kot je to običajno v naravi, verjetno zaradi prometa, je še povedal sogovornik.

V Mariboru lahko vidimo razrast labodje populacije. Basle pojasnjuje, da je tak trend po vsej Evropi zaradi krmljenja in zajezitve rek, ki ustvarjajo za labode ugoden habitat. V Sloveniji imamo med 80 in 100 labodjih parov, od tega v mestu Maribor gnezdijo dva do štirje.

Manjka naravno rastje

Ornitolog predlaga, da občina ob načrtovani prenovi Lenta kaj naredi tudi za te atraktivne ptice. "Smotrno bi bilo, da se del brežine reke uredi tako, da bo omogočeno varno gnezdenje. To je najbolje narediti sonaravno, z zasaditvijo rogoze in trstičja, kamor bi labod verjetno šel gnezdit, koristi pa bi imele tudi race. Ne nazadnje pa tudi ljudje, saj bi bil to dober učni primer," razlaga ljubitelj ptic.

Kot eno od možnosti Basle omeni tudi postavitev zaraščenih plavajočih otokov, ki jih labodi po izkušnjah dobro sprejmejo, odsvetuje pa postavitev podestov in posebnih mest za gnezdenje, kot so že bile ideje, saj je vprašanje, ali bi si labodi izbrali take točke za svoj naraščaj. Prvo priložnost za razmislek o tem vprašanju ima občina že sedaj, saj je bila postavitev ustreznih labodjih gnezdišč na Lentu izglasovana v okviru participativnega proračuna.