(AVDIO) Grema na kafe z Barbaro Polajnar: Seksizem smo kar ponotranjili

Konec novembra mariborski Kolektiv ZIZ organizira ZIZ festival, na katerem se predstavljajo alternativne gledališke predstave. Vodja ZIZ-a Barbara Polajnar je leta 2013 v Pekarni organizirala gledališče zatiranih, tam so bile prisotne le ženske. Po vikend delavnici so udeleženke ugotovile, da so takšna srečanja pomembna, a če želijo govoriti o neenakosti med spoloma, morajo vključiti tudi moške. Začeli so z ustvarjanjem predstav, aprila 2014 so na gala prireditvi prvič podelili ZIZ nagrade. "Enkrat ZIZ, zmeraj ZIZ," pravi Polajnarjeva, ki nas je gostila na dvorišču ene od hiš v središču mesta, pili smo zeliščni čaj.

S čim se ukvarjate?

"Sem magistrica kulturologije, od leta 2010 je moja glavna okupacija delo z gledališčem zatiranih, gre za družbeno angažirano gledališče. Sem samozaposlena v kulturi, situacija je takšna, kot je. Generalno so nam zategnili pasove, poskušamo preživeti. Kot nas obravnava ministrstvo za kulturo in celotna vlada, pa je nevzdržno. Letos nisem imela izkušnje, da bi morala podaljševati status, sem pa izvedela, da se statusi ne podaljšujejo, rezultati razpisov so pred kratkim prispeli, a zavrnjeni. V obrazložitvi pa je pisalo, da smo odlični. Gre za stvar, ki je povezana z društvom, ki ga imam v Ljubljani. Univerzalni temeljni dohodek, za katerega lahko zaprosimo, definitivno je pomoč, a se mi zdi, da bi bilo treba za samozaposlene, ki smo vezani na projekte ali razpise, ki smo jih letos ali podaljševali ali rezultate dobili ob koncu leta, poskrbeti tudi drugače. Nekatera financiranja so bila med letom prekinjena."

Vabljeni k poslušanju pogovora na povezavi TUKAJ.

Reakcije kulturnikov so bile različne. Kakšno je vaše mnenje?

"Prvi ali drugi torek protestov smo se tudi Mariborčanke in Mariborčani temu pridružili. Takrat smo s črkami na telesih izpisali napis Kaj pa kultura? V Mariboru je bil takrat vsaj zame močan trenutek, ker smo se povezali kulturniki in kulturnice z različnih področjih, stopili smo skupaj. Lahko pa bi bila akcija še bolj skoordinirana. Imela je močan učinek, žal mi je, da se je razgubila. V Ljubljani so kulturniki pred ministrstvom izvajali super akcije, tudi zadnja z mizami in instalacija sta bili umetniško genialni."

Mnogi so se obregnili ob rdečo barvo, ki naj bi predstavljala kri, kar so nekateri razumeli kot grožnjo.

"Ne, to se mi zdi nekompetentno poznavanje umetnosti, da to jemlješ kot grožnjo. V vsakem drugem žanru, ki uporablja kri, bi lahko našli grožnje. Reakcija se mi zdi absurdna. Družbeno angažirana gledališča bi torej lahko bila grožnja sistemu, pa ni tako, so samo opozarjanje na problematike, ki so prisotne. To pa se mi zdi nujno, predvsem v časih, kot so zdaj. Stvari postajajo nevzdržne, ne vem, ali je to ravno mehka diktatura, ni trda diktatura, je kapitalizem."

Epidemija je prestavila tudi izvedbo festivala ZIZ.

"Ne le prvo, tudi drugo. Prva izvedba drugega festivala in sedme gala podelitve ZIZ nagrad bi morala biti aprila, takrat smo jo prestavili zaradi epidemije. Festival je bil načrtovan za september, datum je bil določen, ves program je bil pripravljen, a je večina ekipe zbolela za covidom-19. Virus smo prenesli drug na drugega, edina odgovorna možnost je bila, da festival prestavimo na kasnejši termin. Upam, da še vedno velja, da v tretje gre rado."

Kako bo festival izveden zdaj?

"Potekal bo med 22. in 27. novembrom, 28. novembra je planirana gala podelitev ZIZ nagrad. Zaradi nastale situacije se prilagojen program prenaša na splet in na radio. Predstav v celoti ne bo, ne želimo namreč objavljati posnetkov celotnih predstav, smo zagovornice in zagovorniki gledališča kot medija, ki ga vidiš in doživiš iz oči v oči, ko si v istem prostoru s telesi, ki pred teboj izvajajo akcijo. Objavljeni bodo utrinki predstav, prostor bomo dali pogovoru z izvajalci sezone 2019/2020, v ospredje bosta stopili radijski igri Maš ogenj in Ema. Največ programa bo na Radiu Marš, radijski igri pa bosta objavljeni tudi na Radiu Maribor, če bo vse po sreči."

Ime kolektiva je provokativno. Zakaj ZIZ?

"Ker beseda vsebuje začetnice ključnega koncepta, s katerimi smo začeli - zatirani in zatiralci. V logotipu kolektiva so ženske prsi. Vsako letos izdajamo ZIZ koledar, namen katerega je, da deobjektiviziramo prsi in telesa. Tudi letos bo v času festivala izšel koledar. Ker letos ni bilo mogoče narediti snemanja ali fotografiranja, na katera s pozivom povabimo javnost, smo fotografije posneli ZIZ-i sami. Letošnji koledar bo domač. Z njim opozarjamo na prekarizacijo kulturnih delavcev, več pa bomo o koledarju povedali na otvoritvi festivala 23. novembra."

Kje bodo ljudje lahko spremljali festival?

"Na več platformah, kot sta zoom in streamyard, bomo prenašali dogodke. Festivalsko bazo bomo imeli v ateljejih v Vetrinjskem dvoru. Od tam bomo prenašali vsebine in vabili ljudi, naj se nam v pogovorih pridružijo."

Pred časom sem bil opozorjen, da sem objektiviziral ženske, pa se tega najprej sploh nisem zavedal. Koliko je objektivizacija žensk in teles na splošno prisotna v družbi?

"Z objektivizacijo teles smo tako prenasičeni, da tega sploh ne opazimo. Veliko oglasov, za katerikoli produkt, naj bo moški ali ženski, vsebuje objektivizacijo. Ne le v oglasih za spodnje perilo, pojavljajo se v medijih, filmih, televizijskih oddajah ... Seveda pa tudi v vsakdanjem življenju. Zdi se mi, da je seksizem, kot problematika današnje družbe, ponotranjen. Nekateri vedo, da to počnejo, in zato k temu še dodajajo težo, nekateri pa se tega sploh ne zavedajo. Pred leti sva s kolegom delala anketo po Mariboru, ali vedo, kaj je seksizem, in ali se pojavlja v njihovem življenju. Večina jih je rekla, da tega ni, da je to nekaj, povezano s seksualnostjo. Po drugi stani pa so dajali konkretne primere, recimo dekleta, ki so delala v strežbi, kjer je teh primerov res ogromno. Spoznala sva, da se o tem ne govori, če se, pa ne na način, ki bi bil primeren. Ne, da je to tabu, ni pa to tema, o kateri bi govorili, ker je družba polna ust tega. Ženske pa so nekatere stvari že ponotranjile."

Kakšna je ponudba mariborskega alternativnega gledališča?

"Iz leta v leto se razvija in je vedno bolj pestro. Odlično se mi zdi, da obstajata Moment Maribor in Intimni oder, dajeta ključno težo, vlogo in prostor za razvoj alternativne gledališke scene. Super se mi zdi, da imamo razvito plesno sceno, Nagib Maribor odpira odlične forme, razširil se je širše od plesa. Potenciala je veliko. Vedno pa zmoremo še."

Česa si želite v Mariboru?

"ZIZ-i si želimo, da bi imeli ZIZ bajto, kjer bi imeli prostor za delavnice in predstave. Je pa vprašanje, kako iti neko svojo pot. Delamo sicer druge vsebine kot Moment, a moramo podpirati drug drugega, nočemo prenasičenosti trga. Za Maribor si želim, da se uredi park. V času karantene vidimo, koliko nam pomeni sprehod v parku, ob Dravi, kako so pomembne urejene klopce. Za kulturnike upam, da bodo razpise za drugo leto dali ven letos. Nekaj se trudijo. Maribor mi je ljubši kot Ljubljana, zato sem se vrnila. Maribor ima več žmohta, energije, možnosti za alternativo in razvijanje različnih stvari, pa seveda več karakterja. Zato želim, da se razvija naprej, ne po stopinjah Ljubljane, ampak svojo pot."

Vabljeni k poslušanju pogovora na povezavi TUKAJ.