(AVDIO) Grema na kafe z Blažem Kopičem: Ko vesla po Dravi, je Maribor njegov

Fizioterapijo je doštudiral na Alma Mater Europaea v Mariboru, izkušnje je nabiral na Inštitutu za športno medicino v Mariboru in v javnem zdravstvenem sistemu. Dolga leta se je resno ukvarjal z veslanjem, zdaj je premagovanje metrov na vodi njegova rekreacija, znajde pa se tudi pod vodo, saj je potapljač. Z resnim športom ostaja povezan tudi v času poklicne kariere, bil je fizioterapevt slovenske ženske odbojkarske in teniške reprezentance, dve leti je preživel v Kuvajtu kot sodelavec kuvajtske odbojkarske zveze, od letos sodeluje s športno agencijo Proelium. Osemindvajsetletni Blaž Kopič nas je gostil v svoji fizioterapevtski ambulanti Vertebrae v Železnikovi ulici 4 na Pobrežju, kjer dela zadnja štiri leta. Pili smo kavo iz lokala Caffe Club 911, kjer v času zaprtja gostinskih obratov ponujajo kavo za zraven.

Ali vaše delo med epidemijo poteka nemoteno? Ste letos morali ambulanto že zapreti, ste takrat delo opravljali drugače?

"V tej drugi epidemiji delo poteka nemoteno, upoštevamo pa vsa priporočila pristojnih. V prvem valu smo imeli vrata zaprta. Iskal sem alternative preko spleta. Z nekaterimi ljudmi smo poskusili delati na daljavo, a ker delam z dotikom, je to težko. Preko spletnih platform lahko dosežeš neko vrsto intimnosti, potreben pa je čas, človek ti mora zaupati in povedati, kaj je narobe. Na podlagi tega svetuješ, a si zelo omejen. Hvaležen sem za to možnost dela na daljavo, me pa hkrati to zelo frustrira. Zato sem vesel, da lahko zdaj delam normalno. Ko nekoga nekaj boli, se ga moraš dotakniti. Seveda je veliko tudi pogovor, a dotik in narediti nekaj sta najbolj pomembna."

Prisluhnite pogovoru na povezavi TUKAJ.

Se ljudje v teh časih izogibajo dotikov, jih je strah?

"Ljudje vedo, da delam samo z rokami, brez aparatov, zato so tega navajeni. Roke in mizo vseskozi razkužujemo, prostor zračimo, če se le da. Ni težav. Sem pa opazil, da se je zanimanje predvsem starejših zmanjšalo. Ti so prihajali na mesec dni, na manjši servis, kot mi temu pravimo. Zdaj te stranke obiske odpovedujejo, ker jih je strah. Razumem jih. Z njimi se slišimo, da vseeno skrbijo za svoje zdravje."

Imate kakšne splošne nasvete, kako naj ljudje v času mnogih omejitev skrbijo za fizično zdravje, morda tudi mentalno?

"Prva stvar je, da vsak človek vsaj tri ure na teden vadi srednje in visoko intenzivno. To pomeni, da se dobro prepotiš, da se ti dvigne utrip srca. Priporočljiva je hoja v klanec, na Pohorje, po stopnicah na Kalvarijo ... To so osnove za normalno zdravje. Pomembna sta še dober in reden spanec, ob enakih urah poskušaš iti spat in se prebuditi. Pomembna je tudi prehrana. Če se vrnem k hoji - zelo priporočljivo je, da smo v naravi. Nekateri hodijo na trenažerjih, kar pa ni enako kot gibanje v zelenju, na svežem zraku. V Mariboru smo blagoslovljeni - kjerkoli si, imaš kakšnih pet minut do naravnih površin, zelenja in naravne svetlobe. Pomembni so naravni dražljaji. Recimo Maribor ima drugačen vonj spomladi in jeseni, to ti da pestrost ob vadbi in gibanju. Za tiste, ki radi delajo dodatno, pa so dodana vrednost že vaje z lastno težo. Te lahko izvajamo tudi doma, ne potrebujemo veliko prostora za vaje za hrbet, križ in kolena."

Fizioterapevti pogosto pravite, da telo obravnavate celostno. Kaj to pomeni? Je to oglaševalska poteza?

"Celostna obravnava je zelo obrabljena fraza, podobno kot holizem. To dojemam kot ideal, ki ga ne moreš nikoli doseči. Kdor pravi, da je holističen, se moti. Onkraj svojih zmožnosti in znanj ne moremo, vsak ima deficit, mejo. Vsak želi biti celosten, a en del vedno obstaja, ko ti nekaj zmanjka. Da, tudi jaz imam to napisano na spletni strani. Če bi napisal, da ne vem, kaj se z nekom dogaja, bi imel težave. Absolutne resnice o telesu ni, vsak od nas pa ima svojo prizmo človeškega telesa in tako na telo gledam tudi jaz. Fizioterapevt bo gledal drugače kot ortoped, fiziater ... Kdo ima prav? Vsak ima po svoje prav. Morda bi ta zapis na spletni strani moral spremeniti, haha. Se mi pa ne zdi prav, da se obsoja ljudi, ki v svoje delo vključujejo tudi kakšen prijem in znanje, ki ni zgolj del osnovne prakse njegovega dela. Ideal naj bo, da se za pacienta potrudiš, daš vse od sebe, vse znanje, ki ga premoreš."

S pacienti delate le z rokami, brez aparatov.

"Dotik pomeni bližino s človekom. Moje mišljenje je, da če se znaš telesu prilagoditi, da narediš terapijo tako, da telesu le malo pomagaš, se bo telo popravilo samo. Ne želim pasivne terapije z aparaturami."

Resno ste se ukvarjali s športom, zdaj ste rekreativec, vas pa s profesionalnim športom veže poklicna pot.

"Za fizioterapijo sem se odločil zaradi športa. Dolga leta sem veslal, ko sem bil mladinec, me je poškodba ramena prisila, da sem za nekaj časa prekinil veslanje. Fizioterapevt Robert Ramadani me je navdušil nad fizioterapijo. Pot me je nosila v različne smeri, večkrat sem se želel ločiti od športa, želel sem v svojo ambulanto, pa me vedno prinese nazaj. Ves čas sem v stiku s kakšnimi odbojkarskimi ekipami, letos smo podpisali pogodbo s športno agencijo in akademijo Proelium iz Maribora. Šport se me bo očitno držal vedno. Fizioterapija je za športnike zelo pomembna, premalokrat pa omenimo, da je fizioterapija pomembna za vso populacijo."

Kako je bilo delati v Kuvajtu, kaj mariborskega ste tam pogrešali?

"Prišel sem do mesta fizioterapevta najprej v mladinski kuvajtski odbojkarski reprezentanci, nato pa v članski. Dve leti sem živel v Kuvajtu. Večkrat sem za kratek čas sodeloval tudi s številnimi drugimi klubi in reprezentancami, ki so prišle v Maribor na priprave. Veliko dobrih odbojkarskih ekip se odloči, da bodo priprave opravile v mariborskem Draš centru. Ko sem bil v Kuvajtu, so mi najbolj manjkali Pohorje, Drava in zelenje. Način življenja je bil zanimiv, a ob vročih dneh sem lahko šel na sprehod le v nakupovalno središče. Ti centri so nekajkrat večji od Europarka. Pogosto sem tam videl ljudi s pohodnimi palicami."

Z Dravo niste povezani le zaradi veslanja, večkrat ste se spustili tudi pod gladino kot potapljač. Ste bili več na vodi ali pod gladino?

"Definitivno na vodi, ker še zdaj veslam. Imam privilegij, da imamo s Študentskim veslaškim društvom prostore v Pristanu, kjer imam svoj enojec. Pri restavraciji Jack & Joe ga dam na vodo in veslam med Koblarjevim zalivom in dvoetažnim mostom. Še dva starejša veslača lahko opazite na Dravi, jaz sem tisti najmlajši. Veslam, da si sčistim glavo, kakšnih 20 minut je potrebnih od dvoetažnega mostu do Koblarjevega zaliva, je pa vse odvisno od toka. Od sredine marca do sredine novembra je mogoče veslati po Dravi."

Kakšen je Maribor z Drave?

"Najlepši pogled je malo pred Titovim mostom, ko imaš na desni Vodni stolp, pred tabo pa je mogočen Glavni most. Še posebno lepo je ob poletnih večerih, ko je nebo oranžno, na mostu pa vidiš ljudi, kako hitijo z enega brega na drugega. Razmišljaš, kam so namenjeni. Fantastični prizori so to, ker greš po sredini reke, takrat je Maribor tvoj, župan v tistem trenutku nima takšnega privilegija kot veslač na Dravi. Res je lepo. Je pa za veslače izjemna izkušnja veslanje v Bresternici, od Sidra do Ruš. Tam je narava izjemna, Drava se drugače obnaša. Deloma je to odvisno od elektrarn, deloma od širine reke, zelo pomembno pa je tudi, da so brežine v mestu urejene in se valovi odbijajo, stabilnost čolna pa je manjša."

Kaj pa pod gladino? Se v Dravi sploh kaj vidi?

"V Dravi se je v Mariboru najbolje potapljati pozimi, ko ni meteornih vod. Takrat je vidljivost morda tudi dva metra, ne vem natančno, sopotapljača pa še vidiš. Nekajkrat sem se potopil januarja na Lentu in v Bresternici. Je pa za potapljače zelo zanimiv kanjon pri Vuhredu, ki so ga našli kolegi. Tam prezimijo ribe, vidljivost naj bi bila odlična. Menda je to na listi želja vseh mariborskih potapljačev. Upam, da se tam potopim letos ali v začetku naslednjega leta."

Ste našli kaj posebnega v Dravi?

"V Dravi se najde marsikaj, a ker reka nanaša veliko mulja, se marsikaj tudi prekrije. Sam nisem našel nič posebnega, morda kakšno vilico, nož, pogosto vidiš opeko. Obstajajo pa partizanske potapljaške zgodbe, kako so nekateri našli pištole in podobne stvari iz obeh vojn."

Kaj si želite v Mariboru?

"Želim si, da Maribor ostane univerzitetno mesto, da se vlaga v kulturo, da je nogometni klub uspešen, središče mesta naj bo urejeno in lepo. Vsak Mariborčan naj dela maksimalno dobro, da nekaj prispeva v mestu."

Prisluhnite pogovoru na povezavi TUKAJ.