(AVDIO) Grema na kafe z Nežo Jarc: Gostje z zahoda ne vedo, kako je na Štajerskem lepo

Pred desetimi dnevi je Neža Jarc, odeta v dolgo rdečo obleko, kreacijo Davida Hojnika, od predhodnice Ane Protner prejela krono mariborske vinske kraljice. Minuli konec tedna smo "kraljico" med delom ujeli na domači turistični kmetiji Jarc v Svečini, kjer se ni mogla izogniti vprašanjem obiskovalcev o novi funkciji. Povabili smo jo na kavo, izbrala je Hišo kave in čajev Italcrem na Pobrežju, pila je kavo z mlekom. Ko gre na pijačo v Mariboru, premisli, kateri lokal bo obiskala: "Če grem z namenom, da bom spila kozarec vina, grem v lokal, ki ima na vinski karti lokalne ponudnike in večjo izbiro vin. Bi si želela, da bi bilo na Štajerskem na vinskih kartah več lokalnih vinarjev in čim manj iz drugih vinorodnih dežel. Ne, da je to narobe, da so tudi druga vina, a poudarek bi moral biti na lokalnih, tako delajo tudi drugod, recimo na Primorskem. Nič ne bi bilo narobe, če bi bila na naših vinskih kartah samo lokalna vina."

Kako poteka izbor mariborske vinske kraljice?

"Obstaja nekaj pogojev. Prihajati moraš iz vinogradniške družine, punca mora biti samska, čeprav to ni tako pomemben pogoj, imeti mora vozniški izpit, da je mobilna, mora biti stara do 25 let, po prijavi na razpis za mariborsko vinsko kraljico pa kandidatko čaka še zagovor pred komisijo, ki jo sestavlja šest članov. Med njimi so aktualna vinska kraljica, eden od vinskih vitezov in predstavniki Zavoda za turizem Maribor. Tam se predstaviš, poveš, zakaj si se prijavil, komisija postavi nekaj vprašanj, na razgovor pa prineseš vino, ki ga predstaviš, izbrati moraš pravi vinski kozarec ter ga postreči komisiji. Na podlagi tega se odločijo."

Pogovoru priluhnite na povezavi TUKAJ.

Vi ste jim predstavili vaš sauvignon?

"Ne, predstavila sem jim laški rizling. Takrat še nisem bila gotova, katero bi bilo moje kraljičino vino, to tudi ni bil pogoj. Sauvignon sem nato izbrala, ker sem želela, da je kraljičino vino sorta, ki jo imam rada in da je značilna za območje, od koder prihajam. V Svečini dobro uspevajo laški rizling, sauvignon in rumeni muškat. Sauvignon sem izbrala, ker je značilen za naš okoliš, ob tem pa je tudi sorta svetovnega formata, ki jo poznajo tudi v tujini."

Dve leti boste mariborska vinska kraljica, kakšno podporo pričakujete v tem času?

"Želim si podpore štajerskih vinarjev, ki jih promoviram. Rada bi dobro sodelovala z Zavodom za turizem Maribor in Mestno občino Maribor. Ob svojem prvem govoru sem izpostavila, da si želim, da se začne delati na obnovi mestnega vinograda, ki je ogledalo Maribora. Ko se pripelješ v Maribor, najprej zagledaš Piramido ter Mestni vrh in za zdaj ne morem reči, da sta nam v največji ponos, ker vinogradi niso v najboljšem stanju. Župan je rekel, da se na tem že dela, in upam, da se bo res kaj spremenilo. V mestu z najstarejšo vinsko trto na svetu in mestnim vinogradom na eni najboljših leg je naloga občine, da nekaj na tem naredi in vinograde obnovi."

Štiri leta ste preživeli na Obali, koliko ste se na Fakulteti za turistične študije srečevali s ponudbo vina v Sloveniji?

"Smo se, na srečo smo imeli profesorja, ki je ljubitelj in poznavalec vin. Dr. Aleš Gačnik je spodbujal, da se govori o kulturi vina, tudi na naših ekskurzijah smo obiskali kakšno klet. Poznavanje vina je vpeljal v študijski program, kar se mi zdi prav, ker je Slovenija vinska dežela."

Katera slovenska regija najbolje izkorišča vinski potencial?

"Primorska. Dlje se ukvarjajo s promocijo in brandiranjem vina, to nam na Štajerskem manjka. Tudi povezovanja nimamo tako razvitega kot oni. Vina imamo vrhunska, imamo pa pomanjkljivosti pri izpostavljanju svojih produktov in to je naša naloga v prihodnosti."

S podobno temo ste se ukvarjali v svoji diplomski nalogi.

"Naslov diplomske naloge je bil Vinski turizem v Svečini - stanje in perspektive. Vedela sem, da se bo moja diplomska vrtela okoli vina in vinskega turizma. Opisala sem, kakšne ponudnike imamo, kakšno je aktualno stanje, naredila sem anketo z vinogradniki in jih povprašala o željah v razvoju. Večina je seveda za spremembe, v Svečini se stvari razvijajo v pravo smer."

Kaj mariborski in okoliški turistični ponudbi, povezani z vinom, še manjka, da bi bila še bolj zanimiva?

"Več je treba delati na promociji vinskega turizma, sploh pa turizma na podeželju, ker se ta vedno bolj razvija. Vedno več je videti in doživeti. V trendu so različna doživetja. V času trgatev bi lahko turistom recimo ponudili možnost sodelovanja pri tem opravilu, verjamem, da bi to bilo zanimivo. Na naši turistični kmetiji smo imeli goste, ki so si en dan želeli pomagati trgati, to smo jim omogočili in takšni gostje nato še bolj spoštujejo vino in pridelavo vina."

Trgatev je bila nekoč predvsem zabava, pri večjih vinogradnikih je zdaj to zelo resno opravilo. Je težko dobiti ljudi za delo v tem času, tudi v turizmu, ne le v vinogradu?

"Trgatev je za večje vinogradnike postala stresno delo, ni več veselica. Ne pravim, da je hudo, še vedno je v redu, a ni več tako, kot je bilo včasih. Težko je dobiti pomoč, trgače. K temu pripomore tudi bližina avstrijske meje. Veliko ljudi iz okolice Maribora gre delat v Avstrijo, kjer je tam plačilo višje. Zadnja leta imamo srečo, da smo našli ljudi, ki radi pridejo in ostanejo na naši strani. Je pa to seveda problem, s katerim se srečujejo vinogradniki in kmetje, ki potrebujejo sezonske delavce."

Dvorišča kmetij so bila minuli konec tedna polna. Je to rezultat aktualnih razmer, ko manj ljudi potuje v tujino in zato raziskujejo svojo domovino?

"Zaradi koronavirusa in odločitve, da lahko prebivalci Slovenije koristijo turistične vavčerje, je več Slovenk in Slovencev raziskovalo lokalno ponudbo. Tudi mi smo imeli več slovenskih turistov, na naši turistični kmetiji so bili v preteklosti spalni gostje večinoma Avstrijci in Nemci, Slovenci zelo redko. Zdaj jih je bilo več, večinoma so prihajali z zahoda države in bili so navdušeni. Rekli so, da niso vedeli, da je na Štajerskem tako lepo, da je videti toliko stvari. Minuli konec tedna bi moral biti v Svečini Kmečki praznik, ki pa je zaradi aktualnih razmer odpadel, zato zdaj promoviramo Veselo jesen na dvoriščih turističnih kmetij in drugih ponudnikov, na Svečinskem gradu so možni ogledi razstav, odprt je muzej Kebl, da turistična ponudba ostaja."

Po čem se razlikujejo slovenski in tuji turisti pri vas?

"Zdaj smo imeli možnost bolje spoznati slovenske goste in zdi se mi, da so bolj aktivni in izkoristijo dan. Veliko jih je prišlo s kolesi, ves dan so bili naokoli, preizkusili so tudi pohodniške poti, kot je Vinotour. Avstrijci in Nemci pa več časa namenijo gastronomiji, obisku kulinaričnih ponudnikov. Odpravijo se tudi na avstrijsko stran. Več dajo na hrano in vino, Slovenci pa k temu dodajo aktivnosti."

Česa si želite v Mariboru?

"Želim si, da bi Mariborčanke in Mariborčani ter prebivalci iz okolice bolj pogosto zahajali v mesto, uživali in si tam privoščili kozarec vina. Da bi mesto začelo še bolj živeti. Spreminja se, vedno lepše je, a Mariboru še vedno manjka nekaj življenja. Z obiskom mesta in druženjem nekaj daš nazaj mestu. Gostinci pa naj na svoje vinske karte umestijo lokalne ponudnike."

Pogovoru priluhnite na povezavi TUKAJ.