Vse svoje knjige imam rad kot svoje otroke. Pri vsaki vem, kaj je v njej dobro in v čem je izjemna, a poznam tudi njene napake in slabosti, je dejal na otvoritvenem festivalskem dogodku Fabule. Piše o krivdi in odgovornosti posameznika v luči velikih zločinov, ki so jih nemške oblasti izvršile v 20. stoletju. Kljub zagonetnim situacijam in dilemam junakov njegovih knjig, tudi Olge, glavne junakinje v najnovejšem prevedenem romanu v slovenščino, je svet pisanja in knjig za nemškega pravnika zatočišče. Prozna besedila so zamenjala slabe pesmi, ki jih je pisal kot študent, in dopolnila dogmatsko zamejenost strokovnih knjig. "Brez pisanja čutim, da mi nekaj manjka, da del mene manjka," je pojasnil upokojeni sodnik in profesor prava.
Bog, terorizem in načela
Odraščal je v strogo protestantskem okolju, saj je bil njegov oče profesor teologije in župnik. "Naučil me je dogmatike, ki je pomembna tudi v pravu, in za to sem mu hvaležen," je dejal petinsedemdesetletni pisatelj. Bog, je dodal, je bil pri njih doma za mizo stalni gost kot strici in tete, a kot oni se je tudi bog postaral in za nadobudnega študentskega aktivista ostal del preteklosti. Ko se je pridružil študentskim protestom leta 1968, je mamo skrbelo, da bo sin postal član skrajno leve organizacije RAF - Rotte Armee Fraktion. "Oče je bil priča temu, kako so zagreti člani mladinskih nacističnih organizacij uničili univerzo. Zato je bil odločno proti vsem našim aktivnostim," se je spomnil razhajanj med generacijami. Mama se je postavila za očeta, a mu povedala, da ga bo, če se bo pridružil RAF in bo moral bežati, prenočila in skrila - a le eno noč. "Odnos staršev do otrok, ki se radikalizirajo in postanejo člani terorističnih organizacij, ki načrtujejo akcije, v katerih želijo ubiti ljudi, ni preprost," je rekel in se s tem dotaknil tako dilem v romanu Olga kot sodobnega porasta skrajno desnega belsko-supremacističnega terorizma po Evropi. "A starši s svojimi otroki tudi prekinejo stike," je dodal.
Porast sovražnih in izključujočih ideologij ter politik po Evropi ga straši. "Srhljivo je, kar se dogaja." Opisal je izključujočo nestrpnost, ki se zdi, da je z glasnimi parolami do nedavnega nepredstavljivih primitivnosti zajela cel zahodni svet. "Zanašali smo se, da nas povezuje skupni pogled, a vidimo, da ni bilo tako."
"Ljudje morda živijo v prikolici, imajo svoj aker zemlje, a si želijo, da bi se na tem ozemlju lahko obnašali kot Trump"
Učiteljica, teta, antirasistka
Avtor strokovnih knjig s področja prava in številnih leposlovnih del je pridobil svetovno prepoznavnost s svojim romanom iz leta 1995 Bralec, po katerem je bil leta 2008 posnet tudi film z istim naslovom. Pravi, da svetovnega uspeha Bralca ni pričakoval. "Roman se mi je zdel izrazito nemški," je pojasnil. Sam rad piše - in če njegova dela razveselijo tudi bralce, je le še bolje. V romanu Olga, ki je v nemščini izšel leta 2018, se ukvarja z žensko, ki ljubi moškega, vršilca mednarodnih hudodelstev in genocida nad ljudstvom Herero v Namibiji. Njuna prepričanja in stališča, pravi Bernhard Schlink, odražajo njuno različno vzgojo, razrednost okolja, v katerem sta odraščala, izobrazbo – pa tudi spol. "Ženske si enostavno niso mogle privoščiti, da bi se zlomile. Morale so delati, vzgajati in preživeti otroke, medtem ko so moški s fronte lahko prišli zlomljeni." Olga je pokončna ženska, ki mora biti tudi praktična. Na živce ji gredo moraliziranja o oddaljenem reševanju sveta, ki se zdi nemogoče, medtem ko se ne poskuša popraviti in odpraviti krivic na dosegu roke.
"To, da so zločine izvrševali tudi drugi v imenu druge ideologije ali jih še vedno izvršujejo, ne zmanjša ne odgovornosti ne krivde"
