Pri vstopnih točkah za preverjanje okužbe s covidom-19, v kontejnerjih na Cesti proletarskih brigad, so sedaj prerazporejeni vsi zaposleni iz zdravstvenega doma. Ekipe sestavljajo zdravniki in medicinske sestre iz splošnega zdravstvenega varstva ter reševalci nujne medicinske pomoči. V izmeni dela sedem ljudi, dnevno se izmenjata dve - vstopne točke delujejo od sedme zjutraj do enajste zvečer. "Gre za diagnostične preglede s sumom za okužbo s covidom-19. Enaka točka je organizirana za zobozdravstvo, na tretji lokaciji delujejo pediatri, kamor pridejo otroci, za katere obstaja možnost, da bi bili okuženi s covidom-19. Po podobnem principu delujeta še ginekološka in okulistična ambulanta," našteva Aleksander Jus, pomočnik direktorja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca, ki skrbi za organizacijo ustanove.
Epicenter dogajanja so, čeprav je ob našem obisku precej zatišno, modre mobilne ambulante na Taboru - čez teden pregledajo dnevno okoli 70 bolnikov, v ponedeljek se število dvigne čez 100. Do današnjega dne (v sredo, op. p.) so testirali 2115 ljudi. Razbremenitev je prinesla vzpostavitev dodatne vstopne točke na Ptuju, v Mariboru tako sedaj skrbijo za občane Maribora, sosednjih občin in območij, ki jih pokrivata zdravstvena doma Slovenska Bistrica in Lenart. Zmeda in stres sta se v tednih od začetka nekoliko polegla, pravi Jus: "V začetku smo opažali, da so bili ljudje panični, tudi agresivni, sami so prišli do vstopne točke. Delo se je sedaj umirilo, ljudje upoštevajo pravila in najprej vzpostavijo kontakt z zdravnikom, ki odloči, ali jih bo napotil k vstopni točki. Mislim, da smo bili prvi s takim sistemom delovanja. Moram poudariti, da sistem 'drive in' ni najboljši, točke covid-19 sedaj namreč niso več namenjene le testiranju, ampak tudi diagnostiki ljudi, pri katerih je vzpostavljen sum na okužbo. Morda ima bolnik le angino, v vsakem primeru pa potrebuje poleg testa tudi zdravstveno oskrbo."
Težave z zaščitno opremo
Z zaščitno opremo imajo še vedno težave. "Vsakodnevno pošljemo naše potrebe ministrstvu za zdravje, naprošamo ministrstvo za dopolnitev zalog. Ocenjujem, da imamo zalog za dva do tri dni. Stanje nula je pri maskah FFP3, ki zagotavljajo največjo možno stopnjo zaščite, primanjkuje zaščitnih plaščev, obutve in razkužil za roke. Seveda dobivamo ponudbe mnogih, a cene so ... na nebu," skomigne Jus. Naleteli so tudi že na blago, ki ne ustreza standardom, na kar so opozorili ministrstvo za zdravje in maske takoj izločili, saj glede na to, v kakšnem stanju so, ne nudijo ustrezne zaščite.
Jus in kasneje tudi drugi sogovorniki pravijo, da se kljub trudu za čim bolj racionalno organizacijo stresu pri delu ni mogoče v celoti izogniti: "Skušamo optimalno organizirati delo, tako da so ljudje spočiti, da imajo čim manj psihičnih obremenitev, a kljub temu nastanejo povečane obremenitve zaposlenih, ki se zavedajo, kaj je naše poslanstvo - pomagati ljudem. Zato si želimo, da bi ljudje čim bolj upoštevali navodila, da bi lahko čim prej zaključili to situacijo. Se pa bojimo, kaj bo z lepim vremenom, prazniki in s tem, ko od strokovnjakov prihajajo pomirjujoči toni o nižjih številkah - da bo sedaj pri ljudeh samokontrola prehitro popustila. Bojimo se, da se ne bi zgodil drugi val, ki bi lahko bil hujši kot prvi."
Napačne samodiagnoze in lažni alarmi
Sebastijan Šketa je zdravstveni tehnik in v običajnih okoliščinah dela v splošni ambulanti v Račah. Sedaj imajo svojo vstopno točko, ljudje lahko prinesejo seznam zdravil, ki jih potrebujejo, pokličejo po telefonu ali jim pišejo po elektronski pošti. Šketa ocenjuje, da v njihovem okolišu ljudi, ki bi bili zapostavljeni, ni. Sistem deluje, pravi: "Ljudje so ozaveščeni, in če so prej večinoma hodili v ambulanto starejši občani, sedaj za njih pridejo svojci, prinesejo seznam zdravil, starostniki pa ostanejo doma. Trudimo se, da ugodimo vsem, nekateri imajo tudi po 15 različnih zdravil, drugi pet, naročijo jih sproti, mesečno, mi jih vnesemo v sistem, nato jih čakajo v lekarni."ž
Iz znanstvenofantastičnega filma
"V začetku res nismo vedeli, kaj nas čaka, sedaj so stvari po večini utečene. Najtežje pa je, ker ne veš, kdaj bo mimo, kdaj boš prišel v stik z asimptomatskim pacientom, za katerega se bo izkazalo, da je pozitiven. Če pa si znake namerno ali nenamerno zatajil, pa boš bolezni izpostavil druge. Veliko je še neznank, tudi znanstveniki se še komaj učijo o virusu. Naše delo in delo vseh drugih zdravstvenih delavcev se je s pojavom koronavirusa obrnilo na glavo. To, kar se dogaja sedaj, je bila še nedavno zgodba iz znanstvenofantastičnih filmov, sedaj čakamo, kakšen bo epilog, videli pa bomo, če se bomo iz tega kaj naučili," pa pravi Bojan Lešnik. "Če se kot populacija iz tega ne bomo ničesar naučili, potem nismo usvojili lekcije," vskoči Damjan. No, za sedaj smo spoznali, da potrebujemo dober zdravstveni sistem, ugotovimo družno, Damjan Lešnik pa pripomni: "In predvsem javno zdravstvo - privatizacija javnega zdravstva je pri taki epidemiji medvedja usluga. Oni gledajo na dobiček, ne le na dobrobit ljudi. To se dogaja v Italiji, Nemčiji, Španiji ..."
"Je kdo kaj vprašal, ko je bila vojna? Ni. Pomagati je treba"
