Branka Bezjak
Leta 2019 so začeli, je povedal Mišo Petrovič, predstavnik zavoda, ki ima tudi status zaposlitvenega centra za težje zaposljive invalide. Ti se torej učijo čebelarjenja in so že pridobili tečaj za začetnike čebelarje. Zavod ima prav tako učni čebelnjak pri dvorcu Betnava.
Prvi med so točili lani, letos ga ne bo, ker je bilo spomladi zaradi obilice dežja in nizkih temperatur premalo paše. Toda v ospredju njihovega delovanja ni pridelava velikih količin medu, temveč osveščanje o čebelah in drugih koristnih snovi, ki jih pridelajo čebele. Kaj vse te pri obiskovanju cvetov nabirajo in kako je organizirano delo v panjih, kakšna je vloga matice, delavk in trotov, smo izvedeli udeleženci sobotnega Rajzefirbčnega sprehoda, ki ga je vodila Jasmina Možič, ki je tudi čebelarska turistična vodnica. Opravila je namreč poseben tečaj, ki ga je organiziral Klub profesionalnih turističnih vodnikov s Čebelarsko zvezo Slovenije. Pojasnila je, da se je v času epidemije, ko ni bilo turistov in se je bilo treba prilagoditi razmeram, zavedela, da lahko naredi veliko dobrega z ozaveščanjem o pomembnosti čebel v mestnem jedru. In tako je zasnovala Čebeljo pot po Mariboru, podobno imajo tudi v Ljubljani.
S svojo maskoto čebelo Špelo sedaj pripravlja ta posebna vodenja in v soboto smo na njem izvedeli še nekaj več o mariborskem zdravniku češkega rodu, dr. Filipu Terču, ki je svojo ljubezen do čebel pretopil v novo obliko zdravstvene terapije - apiterapijo in je bil eden od pobudnikov gradnje današnjega Narodnega doma.
Pot je popeljala še na Glavni trg, do medičarne Bena Kolariča, kjer pretapljajo med v slastne izdelke. Pot običajno vključuje še obisk Slomškovega trga in stolpa stolnice, kjer dobimo občutek čebeljega leta nad strehami starega Maribora, a tokrat je odpadel, ker je stolp zaprt.
