Civilna iniciativa Za pravično delitev prometnega bremena v centru Maribora zaradi nastalih prometnih težav po županovi odločitvi o zaprtju Glavnega trga in Koroške ceste za ves motorizirani promet, zbira podpise za izredno sejo mestnega sveta. S prošnjo so se obrnili na vse svetniške skupine z izjemo liste Arsenovič za Maribor, pri čemer za sklic izredne seje potrebujejo četrtino, torej najmanj dvanajst podpisov mestnih svetnikov. Kot zagotavljajo v iniciativi, ki bo podpise svetnikov zbirala sama, so pripravljenost za vložitev zahteve za sklic izredne seje izkazali štirje mestni svetniki, o imenih pa zaenkrat ne želijo govoriti.
Civilna inciativa: "Na redni seji bi se pomen porazgubil"
Kot pojasnjuje vodja iniciative Rudi Klanjšek, je bila mestna uprava z zahtevo seznanjena po tem, ko je odbor iniciative sprejel sklep, da zavrne ponudbo župana Saše Arsenoviča, ki je njihovim argumentom sicer bil pripravljen prisluhniti, a je vztrajal, da se točka uvrsti na redno sejo. Kot pravi Klanjšek je zavrnitev posledica dvojega: "Zadeva se nam zdi tako pomembna, da si vsekakor zasluži svoj prostor, na redni seji bi se namreč njen pomen v množici drugih točk porazgubil. Drugi razlog pa je vztrajanje župana, da vrnitev javnega potniškega prometa na Glavni trg in Koroško cesto ne more biti predmet debate. Župan torej vztraja pri odločitvi, ki je v nasprotju z danimi zavezami in s projektom prenove, za katerega je občina tudi dobila evropska sredstva, in po katerem bi morala Glavni trg in Koroška postati deljen prostor, po katerem bi potekal tudi javni potniški promet."
Kljub temu bo občina vztrajala pri sedanji ureditvi: "Vodstvo občine je s svojo odločitvijo o spremembi prometnega režima strogo mestno jedro razbremenilo tranzitnega prometa in ga tako razporedilo na različne lokacije. Promet je pretočen, hkrati pa se je na Glavnem trgu in Koroški cesti odprl nov prostor, ki omogoča razvoj in predvsem povezavo dveh pomembnih življenjskih prostorov, Drave in Mestnega parka z zaledjem. Dolgoročna vizija vsekakor je, da v tem vmesnem prostoru ni motoriziranega prometa, z izjemo intervencijskih, dostavnih in vozil stanovalcev."
Občina: "Ko bo tunel, na mestnem parterju prometa ne bo."
Kot še sporočajo iz občine, si problem povečanega prometa na drugih ulicah, predvsem v Razlagovi, Krekovi, Strossmayerjevi, Mladinski, Maistrovi in Cankarjevi, prizadevajo rešiti na dva načina, s trajnostno mobilnostjo, ki se že kaže v večjem številu stojal za kolesa in motorna kolesa, projektu souporabe koles, ki bo zaživel spomladi, ureditvi kolesarskih poti in zniževanju klančin, "car-sharingom", ki v mestu deluje že nekaj let in tremi električnimi vozili Maister, ter z izgradnjo tunela pod mestnim jedrom, za financiranje katerega se že usklajujejo z ministrstvom za infrastrukturo. "Na mestnem parterju v prihodnosti, ko bo pod mestnim jedrom tekel tunel, motoriziranega prometa, razen intervencijskih vozil, dostave in prometa za obveznosti stanovalcev, ne bo," še zapišejo na mariborski občini.
