Barbara Bradač
Četrtega junija 1945 smo v Sloveniji odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi, zato na ta dan praznujemo slovenski dan krvodajalstva, deset dni kasneje pa se na krvodajalstvo spomni ves svet. Na Glavnem trgu se je Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor skupaj z Rdečim križem Slovenije – Območnim združenjem Maribor ter v sodelovanju s projektom študentov medicine Epruvetka krvodajalcem zahvalil za plemenito dejanje dajanja krvi.
Pri Večeru krvodajalstvu in zgodbam krvodajalcev vedno namenjamo pozornost. Ne nazadnje smo tudi zaposleni pri Večeru tozadevno solidarni. Potem ko je Večerova novinarka Jana Juvan, prejela posebno priznanje Slovenske filantropije in Društva novinarjev Slovenije na natečaju Naj prostovoljska zgodba, v kateri je osvetlila ozadje krvodajalske akcije v UKC Maribor, so sodelavci časopisne hiše Večer danes prejeli še zahvalo in priznanje Rdečega križa Slovenije Območnega združenja Maribor za večdesetletno podporo in sodelovanje pri izvajanju organiziranega prostovoljnega krvodajalstva. Zahvalo je zaposlenim časopisne hiše Večer namenil tudi Center za transfuzijsko medicino, in sicer za dolgoletno zavzetost in neprecenljivo pomoč pri zagotavljanju varne in zadostne preskrbe s krvjo.
"Vaš kolektiv je pokazal, kako malo je potrebno, da bi bilo krvodajalstvo tudi dolgoročno vzdržno. Zavzeti ljudje, ki sodelujejo skupaj in prenašajo to miselnost drugim," je o solidarnosti in krepitvi baze krvodajalcev povedal Metod Dolinšek, sekretar mariborskega Rdečega križa.
V zadnjih desetih letih izgubili tisoč krvodajalcev
Razgrnil je krute realne podatke, da smo na našem območju v zadnjih desetih letih izgubili tisoč krvodajalcev, kar pomeni 25 odstotkov, enak delež smo jih izgubili na slovenskem nivoju. V Sloveniji je v generaciji približno deset odstotkov krvodajalcev. Meni, da smo na mejnem robu znosnosti krvodajalstva glede na nataliteto. Lani je bilo v Sloveniji rojenih okoli 17.000 otrok, kar pomeni okoli 1700 potencialnih krvodajalcev. "Krvodajalstvo bo lahko močno in stabilno samo, če ga bodo podpirale organizacije kot včasih. Ne moremo več računati samo na posameznike in osebno zavest ljudi," je poudaril.
Premik kolektivnega k individualnemu zaznavajo tudi aktivni mladi pri projektu Epruvetka, ki je bil ustanovljen z namenom širjenja ideje o darovanju. "Mladim je problem poklicati, se naročiti, problem jim je videti principe dobrodelnosti. Zelo hitro ugotovijo, da v Avstriji pa je plačano. Morda se ne odločijo, da bodo tam darovali kri, jim je pa to argument, zakaj tu ne bi. To so izjeme, ki jih želimo vzpodbujati. Razlike so v razmišljanju med srednjimi šolami. Včasih prideš med dijake, ki ne vedo, kaj je to hemoglobin, so pa pripravljeni darovati kri in imajo to kolektivno zavest v sebi. Želimo si, da bi bilo tega več," je povedala Tjaša Završki iz Epruvetke.
"Za prihodnost se bojimo, zato veliko vlagamo v ozaveščanje"
Razbijanje tabuja o darovanju organov in tkiv
V Sloveniji moramo letno zagotoviti 90.000 enot krvi, kar pomeni, da za potrebe zdravstva in zadostno preskrbo s krvjo potrebujemo od 350 do 400 krvodajalcev in krvodajalk na dan. Za eno samo srčno operacijo je potrebnih šest krvodajalcev, ob komplikacijah pri porodu vsaj pet. Po podatkih Rdečega križa Slovenije imamo v državi okrog 60 tisoč rednih krvodajalcev – 60 odstotkov jih kri daruje vsaj enkrat letno, skoraj četrtina teh pa trikrat in celo štirikrat letno.
"Po številkah nas že malo skrbi, ampak za zdaj v praksi zagotavljamo dovolj krvi. Za prihodnost se bojimo, zato veliko vlagamo v ozaveščanje, da odstranjujemo strah pred darovanjem krvi," je povedala zdravnica Biserka Dvoršič. Odvzemi so v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor pa tudi v okviru terenskih krvodajalskih akcij. Pri tem je neprecenljiv prispevek več kot 2000 predanih prostovoljcev Rdečega križa Slovenije, ki vsako leto pomagajo pri organizaciji okoli 1150 krvodajalskih akcij, od katerih je več kot 370 terenskih.
Za hitro čezmejno odzivanje ob naravnih in drugih nesrečah
V okoli milijon evrov vrednem projektu Interreg moči združujeta Slovenija in Hrvaška. Sklenili so zavezništva pod vodstvom Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Maribor, Javni zavod Gasilska brigada Maribor, Javna ustanova za razvoj Medžimurske županije REDEA, Hrvaški rdeči križ – Mestno društvo Rdečega križa Čakovec, in Področna gasilska skupnost otoka Krka. Razvili bodo čezmejne možnosti odziva na naravne in druge nesreče, saj te nikoli niso omejene z geografsko mejo. Pripravili bodo zemljevid, ki bo služil popisu čezmejnih enot za odziv na naravne in druge nesreče, in protokol za boljše čezmejno organiziranje odzivanja. "V Punatu pa bo trening center Poligon, kjer se bodo ekipe prve pomoči in potapljači reševalci skupaj usposabljali za reševanje. Zaradi projekta smo lahko nabavili čoln za deset ljudi," je izpostavil Metod Dolinšek.
Eden od prostovoljcev na terenu je Silvo Pogranc, ki skrbi za vpis v register za darovanje organov in tkiv, za katero pravi, da je še vedno tabu tema. Čeprav po podatkih Slovenija-transplanta 85 odstotkov ljudi v Sloveniji načelno podpira to najvišjo obliko pomoči sočloveku, je v nacionalnem registru opredeljenih le okoli odstotek prebivalcev. "Mislim, da bi moralo biti urejeno tako kot v Avstriji, da ko se rodiš, si vpisan v register, potem pa se izpisuješ, če se ne strinjaš," meni Pongrac, ki o darovanju ozavešča na terenskih akcijah od Šentilja do Lovrenca in Starš. "Največkrat pridejo kandidati in povedo, da še niso o tem razmišljali, ali pa tudi vprašajo, zakaj bi darovali organe. Mladi, ki so darovalci krvi, vedo veliko tudi o darovanju organov in se tudi velikokrat vpišejo v register. Za starejše je to bolj tabu in se manj odločajo. Prejšnji teden se je v Staršah, kamor je prišlo 20 krvodajalcev, osmerica vpisala med darovalce tkiv in organov," pove iz izkušenj.
