Pandemija covida-19, ki je močno prizadela tudi domove za starejše občane, še vedno opleta z repom. V Domu Danice Vogrinec Maribor, kjer zaradi zaprtja in zmanjšanega števila stanovalcev pravijo, da niso prejeli povračila plač v celoti za vse zaposlene, čeprav so morali ohraniti polno zasedbo zaradi zahtevnih razmer. Dom je zato uporabil svoja likvidnostna sredstva za izplačilo plač zaposlenim v času epidemije. Zaradi doslej neuspešnih pogovorov ta denar zahtevajo s tožbo od države, ki je lastnik doma. Tožbo so vložili letos pomadi in zahtevajo okoli 980 tisoč evrov. Na tožbo je državno odvetništvo že odgovorilo in zahtevku nasprotujejo.

Po sredini izredni seji sveta zavoda, na kateri je sodeloval tudi predstavnik ministrstva za solidarno prihodnost Tilen Pahor, je direktor Marko Slavič optimističen: ​"Pogovor je potekal konstruktivno in nakazana je bila želja po vzajemnem sodelovanju." Po tem Slavič upa na uspešno mediacijo v pravdnem postopku, ki se lahko zgodi kadarkoli med tem sodnim postopkom. Direktor poudarja, da je bil prvič v 20 letih, odkar je direktor, na seji sveta zavoda prisoten predstavnik pristojnega ministrstva.  

Pri ministrstvu za solidarno prihodnost so potrdili, da pred pristojnim sodiščem poteka zaradi vložene tožbe zavoda Dom Danice Vogrinec pravda med domom in Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Državno odvetništvo. "Poskus poravnave ali mediacije ni uspel, ker na to toženka (Republika Slovenija, op. a.) ni pristala, z obrazložitvijo, da tožbo zavrača kot neutemeljeno, saj so zakoni in izvedeni ukrepi sprejeti v času epidemije covida veljali enako za vse zavode DSO, tako da so bili zavodi tudi pri izplačilih pomoči enako obravnavani," so odgovorili. Ker je postopek pred sodiščem še v teku, zadeve vsebinsko še ne morejo komentirati. Se pa po naših informacij zavedajo težave in jo odpravljajo. 

Manj denarja zaradi praznih postelj

Spomnimo. Minevajo dobra štiri leta, odkar je bila v Sloveniji prvič razglašena epidemija covida-19. Od takrat je bilo do konca maja 2022 več epidemičnih valov. Državni ukrepi in navodila za preprečevanje širjenja te bolezni so prizadeli celotno državo in vse njene prebivalce. Tudi v domovih za starejše občane so uvedli stroge ukrepe za preprečevanje okužb in za zamejitev širjenja virusa, med drugim navodilo, da premeščanje obolelih oskrbovalcev v bolnišnico ni smiselno, pa zaprtje domov za starejše in prepoved sprejemanja novih stanovalcev. 

Pojasnimo, da se v grobem v domovih število zaposlenih določa in plačuje glede na število stanovalcev oziroma število zasedenih postelj. Eni so plačani iz oskrbnin, zdravstveni kader pa plača na podlagi mesečno izstavljenega računa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V domu pravijo, da je bilo pred epidemijo ​več zaposlenih, kot jih je bilo v času epidemije lahko plačanih na osnovi prejetih refundacij zgolj za nadomestilo praznih postelj s ceno osnovne oskrbe D1 v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij. Preprosteje, Domu Danice Vogrinec ZZZS za zdravstveni kader in država, natančneje ministrstvo za oskrbni kader, nista priznali plačila v celoti za vse postelje, pač pa le za zasedene, ne pa tudi za prazne postelje, ki so bile posledica epidemije in državnih ukrepov, pa tudi ne za višji razred oskrbe. Skoraj polovica stanovalcev pa v tem domu, tako Slavič, sodi v najzahtevnejši razred oskrbe. 

Težki delovni pogoji med pandemijo

"Plače zaposlenih v zdravstvu smo morali zagotoviti sami. Zavarovalnica je plačala zaposlene samo za zasedene postelje. To pomeni, da zavarovalnica ni pokrila kadra, ki je po izračunu bil pred epidemijo vezan na dom in v času epidemije ni delal na praznih posteljah, ampak so zaposleni izvajali druge ukrepe za zajezitev širjenja okužbe, delali so v rdečih conah, v bolj zahtevnih pogojih in zahtevnejših razmerah, bili so prekomerno obremenjeni pri izvajanju osnovne in socialne oskrbe, tudi zaradi izvajanja administrativnih opravil, ki so jih narekovali ukrepi za obvladovanje epidemije. In zagotovo zaradi praznih postelj nismo mogli zmanjšati zdravstvenega kadra. Zaposlenih ni bilo preveč, ampak premalo, in še za te nismo dobili refundacije. Tako ni mogoče razumeti, da je nekdo prejel dodatek za delo v rdeči coni, hkrati pa zanj nismo prejeli osnovne plače," razlaga Slavič. V tej situaciji, dodaja, se je znašlo več domov, a le Dom Danice Vogrinec se je izpostavil in sprožil tožbo.

Da financiranje domov med epidemijo ni bilo v celoti ustrezno, je pristojne opozarjala Skupnost socialnih zavodov Slovenije. "To žal velja tudi za obdobje po epidemiji, saj je na primer lani 43 izvajalcev (16 izvajalcev s koncesijo in 27 javnih zavodov), kar predstavlja 41 odstotkov vseh izvajalcev, poslovalo z izgubo," je povedal sekretar skupnosti Denis Sahernik in dodal, da pri skupnosti vedno podpirajo pravico svojih članov, da za zaščito svojih legitimnih interesov posežejo po vseh pravnih sredstvih.

V prvem delu epidemije refundirano vse

Direktor Marko Slavič še izpostavlja, da pa so v obdobju od 12. marca 2020 do 31. maja 2020, ko je bila prvič razglašena epidemija, dobili plačilo za vse zaposlene ne glede na število praznih postelj, ker je tako naložila vlada z interventno zakonodajo. ​"Od junija 2020 te interventne zakonodaje in refundacij več ni bilo. ​Račun smo izstavili ZZZS, a zaradi nerealiziranih storitev, ki so bile zaradi epidemije opravljene drugače, je zavarovalnica račun zavrnila, ker tudi nimajo pravne podlage, da ga plačajo," pravi direktor. Dom zdaj toži državo in zahteva povračilo sredstev, ker meni, da bi morala država pripraviti ustrezno zakonodajo, ki bi omogočila kritje teh stroškov v času obvladovanja epidemije. "​Gre za nedvoumen izpad prihodka, ki ga ne bi smeli utrpeti. Čeprav poslujemo tekoče pozitivno, nimamo likvidnostnih sredstev, s katerimi bi lahko zaposlenim plačali povečan obseg dela, kar si več kot zaslužijo," pojasnjuje Marko Slavič, ki vodi dom že 20 let in je mariborski mestni svetnik Gibanja Svoboda.