Na območju Maribora ostaja nerešena razrast bele omele, polzajedalske grmičaste rastline, ki za gostitelja najpogosteje izbere vrste dreves z mehkim lesom. S črpanjem vode in anorganskih snovi bela omela, če ni odstranjena, drevo uniči in se razširi na druga drevesa. Ilustrativen, a žal še zdaleč ne edini primer razrasta bele omele je brezov drevored, ki vodi do grobišča talcev Ledina. Na prepotrebno celostno skrb za drevesa opozarja tudi delovna skupina za drevesa pri Iniciativi mestni zbor (IMZ), ki je v Mestni četrti Nova vas popisala vsa drevesa in ocenila njihovo stanje. Kot kaže, je čas za prižig alarma že potekel.
Občina: Širjenje bele omele se upočasnjuje
Na mariborski občini, kamor so se občanke in občani zaradi slabega stanja dreves že večkrat obrnili, zatrjujejo, da se "širjenje bele omele na drevesih na javnih prometnih površinah, parkih in trgih v Mestni občini Maribor upočasnjuje" zaradi rednega odstranjevanja. "Težava ostaja na površinah, ki niso v pristojnosti oziroma lasti MOM, saj tam belo omelo bistveno počasneje odstranjujejo in se zato širi tudi na javne površine. Nerešena ostaja predvsem problematika razraščanja bele omele na funkcionalnih površinah okoli stanovanjskih blokov (na primer Nova vas - Cesta proletarskih brigad), kjer občina nima pristojnosti vzdrževanja."
"Ob neustreznem upravljanju z mestnimi drevesi je treba ta velikokrat zamenjati že 15 do 35 let po sajenju"
A po pridobljenih podatkih in opravljenem popisu 288 dreves oziroma 360 drevesnih lokacij na območju Štantetove ulice, Ulice Pohorskega bataljona in Ceste proletarskih brigad, kar je povsem prostovoljno letos opravila delovna skupina za drevesa IMZ v sodelovanju s Tanjo Grmovšek in Klemnom Kamenikom, naj bi bila občina formalnopravna lastnica vseh parcel z drevesi.
Za brezbrižnost izstavljen najvišji strošek
Nigrad (zadolžen za obcestne zelenice) in Snaga (vzdrževanje parkov in trgov) potrebna dela izvajata po koncesijskih pogodbah in v okviru zagotovljenih finančnih virov iz proračuna Mestne občine Maribor. "Nekaj bele omele smo sicer tudi z dreves na funkcionalnih površinah stanovanjskih blokov v MČ Koroška vrata in MČ Nova vas odstranili v okviru letošnje spomladanske čistilne akcije, sodelovali smo s prostovoljnimi gasilskimi društvi (zaradi lažjega dostopa do krošenj z gasilsko lestvijo)," odgovarjajo na občini.
Nenehno "izmikanje" trajnostni rešitvi in iskanje odgovornega lastnika vpliva na celotno skupnost. "Bivanjski pogoji se bistveno slabšajo za več sto ljudi na tem območju - zaradi zmanjševanja pokritosti območja s krošnjami dreves, izgubo naravnega senčenja objektov, avtomobilov in okolice ter izgubo drugih pozitivnih okoljskih koristi, ki jih nudijo odrasla drevesa z normalno oblikovano krošnjo," pojasnjuje arboristka Tanja Grmovšek. Ob tem okužena, neustrezno obrezovana in s tem poškodovana drevesa predstavljajo mnogo višji strošek kot njihova oskrba.
"Ob neustreznem upravljanju z mestnimi drevesi je treba ta velikokrat zamenjati že 15 do 35 let po sajenju. Naša vložena sredstva v sajenje in vzdrževanje vse do relativno hitre odstranitve in zamenjave drevesa so veliko višja, kot so okoljske koristi, ki jih drevo prične v svojo okolico vračati šele skozi desetletja, ko začne prehajati v odraslo dobo," dodaja Grmovškova.
Stroški 700 evrov na drevo
V Štantetovi ulici so na pobudo biologa Ludvika Vičiča najeli strokovnjaka in obenem alpinista, ki je bele omele rešil šestih brez. Strošek odstranjevanja naj bi bil okoli tisoč evrov. "Stroški odstranitve bele omele so približno 700 evrov na drevo, saj gre za posebne postopke spravila in uničenja teh odpadkov, ki po zakonodaji veljajo za nevarni komunalni odpadek, zato so tudi stroški odstranitve in uničenja toliko višji," dodajo na mariborski občini. Ob brezah se z belo omelo v Mariboru borijo tudi drevesa srebrnega javorja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
