Tudi letos bo potekala Evropska noč raziskovalcev, vseevropski dogodek, ki se odvija na pobudo Evropske komisije z namenom približati znanstveno raziskovanje splošni javnosti in še posebej mladim vzbuditi zanimanje za poklic raziskovalca. Osrednji dogodek se bo odvil 24. septembra, preddogodki in različne aktivnosti pa se začenjajo že z majem. Kot so dejali govorci na tiskovni konferenci, gre za dogodek, ki ima širši družbeni pomen. Tokrat se bosta pri nas izvajala dva projekta, ZnAnosT za vsE (ZATE), ki ga koordinira Univerza v Mariboru, in Noč ima svojo moč, ki ga koordinira Hiša eksperimentov.
Znanstveni slami, kvizi, pogovori z raziskovalci ...
Kot je dejal dr. Zoran Ren, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru, je načrtovana izvedba dogodkov v živo, če se bodo ukrepi zaostrili, pa se bo preselila v spletno okolje. Izvajali bodo številne privlačne aktivnosti, kot so znanstveni slami, kvizi, pogovori z raziskovalci, vodeni ogledi po institucijah in nagradni natečaj. Ključno sporočilo projekta ZATE je, da lahko vsak postane raziskovalec. "Vrsta raznolikih aktivnosti na najrazličnejših znanstvenih področjih pomaga ozaveščati ljudi o izjemnem pomenu znanosti, brez katere ne bi bilo družbenega napredka, pa tudi mnogih, danes samoumevnih (spo)znanj, udobja opravljanja dela od doma, čedalje daljše življenjske dobe," je poudaril Ren.
"Brez znanosti ne bi bilo družbenega napredka"
Znanost je močno prisotna v vsakdanjem življenju, tudi recimo v kuhinji, kjer imamo možnost eksperimentiranja in delanja napak, ki so ključne za učenje, pa je dejal dr. Miha Kos, direktor Ustanove Hiša eksperimentov, in dodal, da je zelo pomembno zagotavljanje varnega okolja, kjer jih lahko delamo. Predstavil je še projekt Noč ima svojo moč, ki bo potekal v 27 slovenskih krajih in Gorici. Med drugim bodo izvedli tudi projekt za opolnomočenje državljanov za znanstveno opazovanje in ugotavljanje, kako varno je kopanje na neregistriranih kopališčih.
Za sistemsko izboljšanje položaja raziskovalcev
Darja Valančič z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je opozorila na pomen znanosti za življenje, ki se je še posebej izkazala v času epidemije, ko vsi zremo z upanjem v raziskovalne laboratorije, da bi lahko obvarovali svoja življenja. Valančičeva je še poudarila, da je pomembno ustvariti čim boljše pogoje za znanost, kar vključuje tudi izboljšanje položaja mladih raziskovalk in raziskovalcev. Ren je ob tem dodal, da si univerza skupaj z ministrstvom prizadeva sistemsko izboljšati položaj mladih raziskovalcev in jim tako omogočiti varne oblike zaposlovanja. V ta namen so oblikovali prenovljeni zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki zagotavlja tudi sistemsko financiranje univerz na področju znanstvenoraziskovalnega dela. Pričakujejo, da bo predlog šel v parlamentarno obravnavo, in upajo, da bo čim prej sprejet, saj bi jih na tak način opolnomočil in omogočil, da bi se prekarne oblike zaposlovanja na področju znanosti bistveno bolj omejile. Ren je še opozoril na zaposlovanje na podlagi projektov, ki trajajo omejeno obdobje, in pomanjkljivo financiranje doktorskega študija. Izzivov na tem področju je še kar nekaj, je sklenil.
