E-Zavod in Mariborski občinski inštitut Wcycle, ki se ukvarja s krožnim gospodarstvom, sta v okviru projekta Urbana zemljina za hrano na javnem natečaju izbrala deset lokalnih inovativnih produktov, ki sta jih finančno podprla z do deset tisoč evri, ob tem pa nosilcem omogočila tudi svetovanje, pripravo poslovnih načrtov in pomoč pri prijavah na druge razpise za pridobitev finančnih sredstev.
Kaj je projekt Urbana zemljina za hrano
Projekt Urbana zemljina za hrano je evropski projekt, katerega cilj je razviti inovativne postopke, preko katerih želijo iz bioloških odpadkov, ki jih ustvarimo v mestu, pridobiti različne tipe zemlje, ki bo uporabna za gojenje hrane, na zelenih parkovnih površinah in tudi v gradbeništvu, na primer na nasipih. "Mestu bomo na ta način dolgoročno omogočili večjo prehrambno samozadostnost in zmanjšali ogljični odtis, občanke in občane pa spodbudili k mikro mestnemu vrtnarjenju po principu krožnega gospodarstva. Tako bo imel projekt, ki se zaključuje letos, v mestu tudi trajnostni učinek," sporočajo iz inštituta Wcycle.
Liter svežega osličjega mleka 50 evrov
Kot so sporočili iz inštituta, med inovativnimi produkti, ki jih sofinancirajo, izstopajo liofilizirane jagode podjetja Tri Remi. "Gre za postopek nizkotemperaturnega sušenja oziroma hitrega ohlajanja živil z odvzemom vode, pri čemer v sadju ostanejo vsi minerali in vitamini, vse tja do 99 odstotkov. Pravilno skladiščeno je lahko takšno sadje užitno celo neomejen čas. Je pa bilo potrebnega veliko testiranja, zanj smo porabili kar leto in pol, da smo dobili primeren izdelek, torej jagode, katerih oblika, predvsem pa okus, sta po postopku ostala nespremenjena," pove direktor podjetja Marjan Belič.
S postopkom liofilizacije je sicer mogoče rešiti marsikateri problem proizvajalcev hrane pa tudi kozmetičnih izdelkov. "Za eno hrvaško kmetijo liofiliziramo sveže osličje mleko, katerega liter, ker je zelo neobstojno, a izjemno zdravo, stane kar okrog 50 evrov. Zaradi tega in ker je razmerje med mlekom in prahom, ki ga dobiš po končanem postopku, 11:1, nas je bilo kar malo strah, ampak se je produkt izkazal kot odličen. Prej so bile težave pri transportu, uporabljati je bilo treba suhi led, rok trajanja je bil izjemno kratek, zdaj pa je neomejen, stroški transporta so zaradi manjše teže bistveno manjši. Smo pa isti postopek uspešno preskusili še z žrebičjim mlekom, čilijem, ameriškim slamnikom, žajbljem pa tudi s polžjo slino in kaviarjem, produktoma, ki se uporabljata v kozmetiki," razlaga Belič. In doda, da trenutno sodelujejo tudi z znanim mariborskim lokalom Hi-Ko-Fi, za katerega so liofilizirali kavo: "Produkt je v fazi nadaljnjih testiranj, smo pa na dobri poti, da začnemo tudi že manjšo proizvodnjo."
Namesto plastičnih bio ržene slamice
Ob omenjenem med izbrane produkte E-Zavoda in Inštituta Wcycle sodi tudi pametni krmilnik za rastlinjake, ki ga je razvil Andrej Nastan, in sicer kot sistem, ki zazna temperaturo in avtomatsko odpre oziroma zapre rastlinjak. Omenjeni izdelek je tudi že v prosti prodaji in beleži dobre prodajne rezultate. Podporo inštituta so ob tem dobili še produkti Kolobox, Supbox in Piknikbox, s katerimi kmetija Koroša povezuje podeželje, ljudi in lokalno hrano. V zaboju je namreč lokalni hrani priložen tudi zemljevid z označenimi okoliškimi kmetijami, kraji za kolesarjenje, supanje in prostore za piknik.
Kot izjemno zanimiv produkt je bila prepoznana tudi bio slamica iz rži, ki jo je razvila Alenka Leber Vračko s kmetije Leber Vračko. Bio slamica je namreč zelo obstojna, uporabna je več kot dva dni, se ne zmehča, predvsem pa ne povzroča dodatnih odpadkov, saj je po uporabi primerna za odlaganje na kompost oziroma uporabna kot zastirka na domačem vrtu. "To je čisto organski odpadek, pri čemer je bistveno bolj obstojna, kot so denimo papirnate slamice. Rž vzgajamo sami, jo ročno požanjemo, slamice pa izdelujemo v dveh dimenzijah. Vsekakor na naši kmetiji upamo, da bo plastika čim prej šla iz uporabe," je povedala Alenka Leber Vračko.
"Na naši kmetiji upamo, da bo plastika čim prej šla iz uporabe"
Ob omenjenih sta E-Zavod in Inštitut Wcycle v projektu podprla še druge inovativne izdelke, kot so cvetlični med z bučnimi semeni kmetije Jančar, bio ohrovtov čips Turistične in eko kmetije pri Baronu, bio ajdov namaz socialnega podjetja Kooperative Dame, kruh z drožmi podjetja Ezl bakery, čips iz stročnic Zavoda Vinetum-Etri skupnosti ter gobice iz lufa buč podjetja Herbas.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
