Arheološka izkopavanja v letih 2010 in 2011 teh skrivnostnih prehodov (seveda) niso odkrila, pravzaprav pa na Piramidi ne gre za klasičen vodnjak, ampak za cisterno, ki je zbirala deževnico, saj na platoju ni drugih vodnih virov. Prve metre je cisterna zidana, globlje pa vklesana v živo skalo, najprej v obliki kvadrata, nato v krogu. Skupna globina cisterne znaša nekaj čez devet metrov.
Po ljudskem verovanju so vodnjaki običajno povezani s srečo in skritimi željami, ki naj bi se izpolnile, če vržemo v vodo novec ali dva. In "vodnjak" na Piramidi je glede tega nekaj posebnega, kakor so posebni ljudje, ki živijo pod njo. V njem je bilo namreč najdenega vse kaj drugega, le kovancev ne. Cisterna je bila namreč po vsej verjetnosti za zbiranje deževnice v uporabi vse do šestdesetih let dvajsetega stoletja in temu primerne so bile tudi arheološke "najdbe" v njej. Med muljem in kupi strohnelega lesa so se znašli tudi leseno velikonočno jajce, prazni tetrapaki sadnih sokov, steklenička vodice po britju, ženski čevelj in celo ogrodje rdečega Tomosovega mopeda. Očitno si je kak nadobuden Mariborčan v preteklosti močno želel nov motor, kakšna Mariborčanka pa lepše čevlje.
Če je bila prva cisterna vidna že pred izkopavanji, pa je bila druga skrita pod zemljo in za arheologe popolno presenečenje. Med izkopavanji so nanjo naleteli na severni strani prve in je po vsej verjetnosti služila kot pomožna cisterna. V zgornjem delu je bila močno poškodovana, tako da so se ohranili le njen v skalo vklesani del in ostanki treh dotokov za speljevanje deževnice, na dnu cisterne pa filter iz prodnikov in fine mivke za zadrževanje nečistoč. Obe grajski cisterni sta bili povezani z 2,1 metra dolgim in skoraj meter širokim povezovalnim kanalom, speljanim iz druge (severne) cisterne do stene prve, ki je na stičnem mestu luknjičava za lažje pronicanje vode.
Za Piramido in domnevne skrivne rove pod njo je slišal tudi razvpiti Semir Osmanagić, oče doline bosanskih piramid v bližini mesta Visoko v Bosni in Hercegovini. Leta 2015 jo je obiskal s svojo ekipo, a ugotovil, da je grič na severnem obrobju našega mesta naravnega izvora in ne delo naših prednikov. Vendar Mariborčani za svojo Piramido že dolgo vemo, da je nekaj posebnega. Je namreč edina piramida, ki jo zapišemo z veliko začetnico, in je edina, na kateri je nekoč stal grad.
Kako je prišlo do poimenovanja Piramida? Pravzaprav bi Mariboru morali reči mesto pod Piramido in ne mesto pod Pohorjem, saj se je na Piramidi pričela pisati zgodovina mesta. Tam je stal grad v marki Marchburch, po katerem je mesto dobilo ime. Prvič je omenjen 20. oktobra 1164, stal je vse do leta 1784, ko so sicer že propadajoč kompleks porušili, material pa porabili za prezidavo nekaterih drugih objektov. Iz ostankov so zgradili približno 20 metrov visoko sloko kamnito piramido. Vanjo je leta 1820 udarila strela in jo porušila, na njenem mestu pa so postavili kapelico s kipom Brezmadežne, ki stoji še danes. Vse do sedemdesetih let 18. stoletja se je vzpetina nad mestom imenovala Schlossberg (Grajski grič), šele takrat se namreč uveljavi ime Pyramidenberg (Piramida).
