Mariborčani smo bili že od nekdaj veliki športni navdušenci in mesto je poleg vsakoletne Zlate lisice ter znanih nogometnih klubov in reprezentanc v preteklosti gostilo tudi atlete svetovnega formata. Za prva tekmovanja lahko štejemo ulične teke in krose, ki so jih prirejali v letih 1927 in 1928. Leta 1928 je bil tudi prvi memorialni ulični tek osvoboditve za pokal Toneta Vahtarja, borca za severno mejo in Maistrovega sodelavca. Tek so prirejali vsako leto v decembru do leta 1938.
Prvi atletski miting za Zorkov memorial pa se je v Mariboru odvil 1957. leta, takrat še na starem stadionu ob Tržaški cesti, kjer so člani Železničarskega športnega društva domovali do leta 1963. V svojih začetkih je bil nekaj časa revija jugoslovanske atletike, nekaj časa atletsko tekmovanje slovenskih mest. Prav v začetnih letih mitinga ni bilo vsako leto. Zaradi gradnje nove magistralne ceste in Titovega mostu pa so športniki leta 1963 dobesedno čez noč ostali brez svojih objektov in grozil je zaton nekaterih športnih panog, tudi atletike. Na srečo je ob nekdanji vojašnici Franc Rozman - Stane takratna Jugoslovanska ljudska armada odstopila veliko zemljišče, kjer se je postopoma pričelo z izgradnjo športnega parka na Taboru, atleti pa so se leta 1965 preselili na atletski stadion na Poljanah. Pred in med drugo svetovno vojno je tam delovalo nemško športno društvo SK Rapid.
Na novi lokaciji so atleti na Zorkovem memorialu prvič tekmovali leta 1967, že leta 1973 pa je miting pričel postajati ena od najkakovostnejših mednarodnih atletskih prireditev pri nas. Mariborčani so lahko spremljali poleg domačih tudi jugoslovanske in svetovne ase kraljice športov. Tako so na Poljanah tekmovali tudi Luciano Sušanj, Dragan Zdravković, Nenad Stekić, Rok Kopitar ter domačinki Breda Babošek - Lorenci in Breda Pergar, od tujih šampionov pa na primer legendarna poljska sprinterka Irena Szewinska, olimpijski zmagovalec in svetovni rekorder v teku na 800 metrov, Kubanec Alberto Juantorena, pa poljski skakalec s palico Wladyslaw Kozakiewicz. Slednjega se ljubitelji atletike spominjajo predvsem po nepozabnem proslavljanju osvojene zlate olimpijske medalje leta 1980, ko je pred polnim moskovskim stadionom premagal domače favorite takratne Sovjetske zveze.
Mariborska atletika in z njo tudi memorial sta dobila še večji zagon po letu 1977, ko so posodobili stadion. Dotedanjih šest prog je nadomestilo osem, prevlečenih z moderno tartansko prevleko, stadion je dobil tudi novo tribuno, ki jo je vsakoletni mednarodni atletski miting vedno dodobra napolnil. Žal pa je, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev, v drugi polovici osemdesetih na Poljanah organizacija Zorkovega memoriala zamrla.