Tudi danes smetenje in vandalizem v parku pripisujemo mladim.
Mariborčani se večkrat pritožujemo nad mladino in drugimi motečimi "elementi", ki da kalijo mir v Mestnem parku in delajo škodo. Kaže, da ni bilo v preteklosti nič drugače. "V ponedeljek popoldne so neznani zlikovci preobračati in izruvali klopi ter hišice, pripravljene za krmljenje tičev. Mestni park je še zdaj noč in dan brez vsake straže in nadzorstva," je leta 1921 pisal Tabor. Najbrž je članek zalegel, saj je še istega leta mestni stražnik aretiral nekega fanta, ki je v parku trgal cvetje. Zanimivo, da so pred skoraj stotimi leti največji nebodijihtreba bili kolesarji. Ti so kar se da "z največjo brezobzirnostjo vozili po parku in drevoredih, včasih jih je bilo celo do petdeset, zvonili so, da se jim umaknejo s poti, in tisti najbolj nesramni celo zmerjali šetalce".
Za pravega junaka se je izkazal finančni preglednik Andrej Prepelič, ki je januarja 1931 na službenem obhodu v bližini ribnika srečal dva možakarja, ki sta s seboj nosila "sumljive omote". Ko ju je hotel privesti na policijsko postajo, sta se mu postavila v bran, hotela sta ga suniti v ribnik, a je preglednik ohranil "duhaprisotnost": "Potegnil je sabljo, ker ni imel pri sebi samokresa. Tihotapca sta jo naglo odkurila proti grajskemu logu ter pustila bogat tihotapski plen, ki izkazuje 35.806 komadov kresilnih kamenčkov, 290 vžigalnikov in 500 igralnih kart avstrijskega izvora."
Največja "anarhija" pa je očitno vladala pri Treh ribnikih: "Treh ribnikov se pošteni ljudje zlasti v večernih urah kar izogibljejo. Tam se potika cel kader pocestnic, ki se boje v mestu stražnika, v tamkajšnjih gozdičkih pa so popolnoma varne, saj se mož postave le redko kedaj zateče tja gori k Trem ribnikom. Ker so tam lepi izprehodi, ki bi se jih radi posluževali tudi mirni meščani, naj napravi oblast v tem pogledu red in z racijami očisti tamkajšnjo okolico," piše Večernik 24. junija 1940.
