Mariborčani veliko grešimo, a se tudi sproti pokorimo, saj skrbe za to čuječe oči vestnih varuhov zakonov, ki nam jih je postavil zakonodajalec in nas točno razvrstil po naših grehih v razne kategorije. Da pa Mariborčani tako mnogo grešimo, ni temu kriva samo naša narava, kriv je temu alkohol, ki ga steče precej po našem grlu, krive so tega slabe gospodarske in socialne prilike, krivo je temu današnje splošno nezadovoljstvo. Mile so božje in cerkvene zapovedi, po katerih naj bi bilo usmerjeno človeško življenje v primeri z državnimi zapovedmi v obliki kazenskih paragrafov. Paragraf je zverižen, kriv, ga obrneš kakorkoli, in čeprav ga postaviš na glavo, je še vedno paragraf, pred katerim ni varna najpohlevnejša krščena ovčica. Vselej in povsod visi paragraf nad našo glavo, ki je izpostavljena največji nevarnosti zlasti tedaj, če meša njene možgane moč vinskega duha. Tedaj smo Mariborčani silno korajžni, silno pametni, se požvižgamo na predpise in postave, drugo jutro pa nam čepita na glavi v tesnem objemu maček in paragraf."
Tako 12. januarja leta 1935 Mariborski večernik Jutra in marsikaj od zapisanega o Mariborčanih drži še dandanes. Še vedno se radi poveselimo in ob kozarčku ali dveh glasno negodujemo nad oblastjo in "paragrafi" in še vedno nas vsake toliko obiščejo "slabe gospodarske in socialne prilike".
Vse od nastanka mesta pa o nas zagotovo drži, da imamo svoj Maribor neizmerno radi. In bolj ko ga imamo radi, bolj ga kritiziramo oziroma šimfamo. To spada med obvezne plese "mariborske folklore" in je izraz popolne predanosti in ljubezni. Vendar šimfamo lahko le Mariborčani, drugim obiranja našega mesta nikakor ne dovolimo in naš lokalpatriotizem je včasih celo nekoliko pretiran. Maribor še zdaleč ni popoln in urejen kot nekatera druga mesta, marsikje je nekoliko zdelan, okrušen in robat, a je naš in ga imamo radi natančno takšnega, kot je.
