Firbcanje po mestu: "Skrivnostni pojavi" bodo, dokler bo beda

Vid Kmetič
06.02.2023 06:00

Zavoljo bližine meje je bil Maribor svojčas pravi tihotapski eldorado. Poleg tihotapstva je bilo v mestu razširjeno tudi kvartopirstvo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Kazniva dejanja skušajo zatreti, a izkoreninili jih ne bodo.
Arhiv Večera

Zavoljo bližine meje je bil Maribor svoječasno čisto pravi tihotapski eldorado, predvsem v prvih letih po koncu prve svetovne vojne, pa tudi desetletje kasneje, ko je tudi na naša vrata že trkala prihajajoča svetovna gospodarska kriza in z njo revščina - marsikdo se je pač moral znajti po svoje. Policija se je trudila kar se da zmanjšati mestni kriminal in ji je to v določeni meri tudi uspevalo, kljub temu pa so bila predvsem predmestja polna tihotapcev, ki so nagovarjali in ponujali marsikaj, predvsem pa poceni saharin ali svilo. Kakopak so bili prebrisani in sila previdni, saj bi se jim lahko primerilo, da bi nagovorili "napačnega" človeka. Poleg tihotapstva je bilo v mestu razširjeno tudi kvartopirstvo. V legalnih ali "podzemnih" krčmah so se redno zbirale kvartopirske družbe, ki so igrale za denar, največkrat v posebnih sobah, skritih v ozadju, še več pa jih je bilo zunaj mesta, zunaj jurisdikcije mestne policije. Nekateri so v takih partijah izgubljali cela premoženja, spet drugi, tisti bolj spretni in z več sreče, pa so bogate zaslužke nato zapravljali v lokalih, "kjer se zbira elitna ponočna družba" - v Dancingu ali Klub-Baru.

Seveda je bila v mestu med obema vojnama razširjena tudi nelegalna prostitucija, saj so tiste legalne javne hiše zaprli takoj z nastankom nove države. A izginile so samo tolerančne hiše, prostitucija pač ne. "Skrivnostne mariborske prikazni so tudi Venerine boginje, ki jih na promenadi pač ne ločiš od drugih Evinih hčerk. Dobro se znajo skrivati in le tu in tam se stražnikovemu bistremu očesu posreči uhvatiti kako nerodno Urško ali Nežiko."

Po vojni so se po Evropi razširili prodajalci kokaina, ki ga prej ni bilo. Tega so običajno preprodajali ruski emigranti, a se v Mariboru "kokainizem" ni nikoli pretirano razpasel, tako da je bilo to "živce osvežujočo dišavo" v mestu težko dobiti.

"To so znani mariborski skrivnostni pojavi, ki jih skuša oblast zatreti, kolikor se da, kar je čisto umestno. Popolnoma izginili ne bodo, dokler človek ne bo videl v sosedu človeka, ga vzljubil kot brata in dokler ne bo izginila splošna beda," so še poročali takratni časniki.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta