S petminutno zamudo in brez Prešernove Zdravljice, zato pa z besedami Erike Vouk, letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo, se je v počastitev slovenskega kulturnega praznika začela mariborska občinska slovesnost v Minoritski cerkvi Lutkovnega gledališča Maribor. "Zavedamo se, da je kultura organska entiteta, ki daje mestu vsebino, karakter in pečat, zato se trudimo, da ji z večjimi in manjšimi projekti nudimo pozornost, podporo in ji omogočimo razvoj," je v govoru povedal župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič. In naštel, da je veliko bilo že narejenega, da se dela Rotovž, da čaka Slomškov trg, ter napovedal: "V mestu so samo še tri stavbe, ki bi bile potrebne prenove, in sicer Unionska dvorana, Narodni dom in dokončanje Pokrajinskega muzeja, bolj znanega kot grad."
Slavnostni govornik je bil arhitekt prof. Boris Podrecca, ki je v mestu zasnoval stavbo medicinske fakultete, bil je arhitekt prenove osrednje univerzitetne stavbe, na realizacijo pa še čaka njegova prenova Slomškovega trga. V govoru je povzel, kakšni so bili njegovi prvi stiki z Mariborom, najprej kot otrok, nato kot srednješolec in kot arhitekt, kjer je poskušal delati "obleko po meri in ne za konfekcijski produkt anemične sivine arhitekture". Izpostavil je, da se je v Mariboru marsikaj točkovno realiziralo, a Maribor ni ustvaril svoje agore. To pa je po njegovem Slomškov trg, ki je edini pravi trg v mestu. Doba funkcionalizma je mimo, ob tehnoloških prvinah je potreben tudi simboličen, vidljiv krik mesta, meni. Prenovo trga, ki je zmagala na natečaju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je noveliral. V govoru je naštel, kaj so prenovili, in se dotaknil tudi vedno pereče redukcije prometa v središču mesta, ki mora slediti vzoru severnih mest. "Večkrat pri vseh nasprotnih mnenjih in težavah pomaga tudi krepek udarec po mizi, da se neodločnost razblini. Srednjeevropski človek kot tudi vsak Mariborčan se pretežno nagiba k varni stanovitnosti svojega življenjskega miljeja." In doda, da senzibilnost ekološkega človeka vodi k estetski higieni mesta. Opozoril je tudi, da peša odgovornost posameznika, zato bi jo bilo treba reanimirati, "zato je treba pospešeno gojiti novo arhikulturo in se ne predati medijski problematiki sreče in uspeha. Med nami raste nova individualna odgovornost," je poudaril Podrecca ob zaključku govora.
Nastopili so Maja Keuc, Tilen Zakrajšek, Bogdan Stopar in Neja Skrbiš.
