(FOTO) Častim pol litra: Kako pomembni so mladi krvodajalci

Jana Juvan Jana Juvan
06.04.2022 02:00

Krvodajalska akcija Častim pol litra, ki jo vsako leto organizira Študentska organizacija UM, je bila slabše obiskana zaradi covid omejitev.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Organizatorji si želijo, da bi bila v prihodnje za vse krvodajalce kakšna nagrada, zdaj imajo korist od darovanja samo aktivni prebivalci v obliki dela prostega dneva, ne pa tudi mladi, brezposelni, kmetje, upokojenci ... 
Andrej Petelinšek

Rdeči križ je v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru (ŠOUM) na medicinski fakulteti organiziral tradicionalno študentsko krvodajalsko akcijo Častim pol litra. Zadnja leta je akcija zaradi epidemije močno ovirana, saj so se morali študentje (tako kot vsi krvodajalci) naročiti in ni bilo tako spontano kot prej na Štuku, ko so kolegi mimogrede potegnili zraven še koga, pove Zala Urbanija, vodja akcije na Šoumu. Zato je bil upad velik, le kakšnih 15 študentov dnevno.

Andrej Petelinšek

A kot poudari Erika Kavaš iz Centra za transfuzijsko medicino na UKC Maribor, je akcija kljub temu pomembna v smislu ozaveščanja mladih o sistemu krvodajalstva v državi. "Mi ne skrbimo samo za sedanjost, da je torej vsak teden v bolnišnicah dovolj krvi, ampak tudi za prihodnost. Misliti moramo na bazo krvodajalcev. Starejši nad 65 let namreč izpadejo iz sistema. In če jih mladi ne nadomestijo, čez nekaj let ne bomo imeli dovolj krvi," pojasni. In se zahvali Šuomu, ki skrbi za ozaveščanje mladih. Želi si, da bi bila tudi za mlade krvodajalce kakšna nagrada, zdaj imajo korist od darovanja samo aktivni prebivalci v obliki dela prostega dneva, ne pa tudi mladi, brezposelni, kmetje, upokojenci ...

Erika Kavaš: "Starejši nad 65 let izpadejo iz sistema, in če jih mladi ne nadomestijo, čez nekaj let ne bomo imeli dovolj krvi."
Andrej Petelinšek

"Pomembno je pridobiti naklonjenost temu sistemu, kar je danes velik izziv, ko mladi vidijo po svetu marsikaj in razmišljajo o marsičem, preden se odločijo za prostovoljno, neplačano krvodajalstvo. Naš sistem je sicer zelo dober in takšnega ga želimo ohraniti. Država mora biti samozadostna s preskrbo s krvjo. Države si je med seboj ne posojajo tako kot organe, razen v ekstremnih primerih, kot je vojna," pojasni Kavaševa. Zaloge krvi so za zdaj sicer dobre, "a to je treba spremljati iz dneva v dan, da preskrbe ne bi bila motena", še poudari sogovornica.

Zaloge krvi so trenutno dobre.
Sašo Bizjak

Metod Dolinšek, sekretar Rdečega križa Maribor, pa je povedal, da Slovenija za samozadostnost potrebuje dnevno precej krvi. "Na našem koncu zberemo po 300 doz na teden. Potrebe so odvisne od tega, kakšni posegi se opravljajo v zdravstvu, ali so kakšne prometne nesreče ... Ves čas poskušamo vzdrževati varnostno zalogo, ki pa je odvisna od tega, koliko krvodajalcev pridobimo." Tudi na Rdečem križu opažajo, da se zaradi varnostnih ukrepov ob covidu kažejo težave tudi pri krvodajalskem sistemu. "Vsi, ki želijo darovati, se morajo prej telefonsko naročiti in to za vse ni najbolj udobno. Toda to je zaradi tega, da varujemo tako tiste, ki darujejo, kot tiste, ki odvzemajo kri. Pozivamo vse študente in ostale, da lahko darujejo tudi izven teh akcij. Kajti kri se odvzema in potrebuje vseskozi," sklene Dolinšek.

Andrej Petelinšek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta