Slovesnost na rektoratu je bila zaradi koronske krize omejena na prisotnost nagrajencev. Govorniki so se spominjali nastanka univerze, reflektirali sedanjost in položaj znanosti v njej, dotaknili so se ciljev za prihodnjih deset let. Posebno pozornost so s podelitvijo priznanj namenili nagrajencem študentom, z naslovi častni doktor in zaslužni profesor so se zahvalili posameznikom za razvoj mariborske institucije in znanosti. Naziv zaslužni profesor je prejel dr. Danijel Rebolj. Častni doktorji so postali profesorji dr. Roger Watson, dr. Rafiqul Gani in Drago Jančar. Glasbeni program je izvedel Akademski pevski zbor Maribor.
Izzvi, kako komunicirati z ljudmi
Zbrane je nagovoril rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič in med cilji poudaril kakovost izobraževalnega in raziskovalnega dela ter prenosa znanja v okolje. Slavnostna govornica dr. Ivanka Popović, rektorica Univerze v Beogradu, članica izvršnega odbora Združenja evropskih univerz in prijateljica Univerze v Mariboru, je izpostavila vlogo univerze in akademske skupnosti. Ta je v današnjih koronskih časih pred velikim izzivom, kako komunicirati z družbo, ki ima visoka pričakovanja, in kako ljudem posredovati kredibilne informacije. Ker je v svetu, zasičenem z informacijami, pomembno zaupanje v znanost, saj lahko nezaupanje vodi v prevlado dezinformacij, sta ključni etika v znanosti in raziskovanju ter integriteta znanstvenikov, je razmišljala Ivanka Popović.
Nagrajeni izjemni študentje
Nagrade Leona Štuklja za najvidnejše športne uspehe študentov Univerze v Mariboru so prejeli teniški igralec Tino Kovačič, sicer študent kemije, metalec kladiva Jan Lokar, študent energetike, in judoistka Metka Lobnik, študentka razrednega pouka. Listino za izjemen prispevek k razvoju obštudijskih dejavnosti je dobila študentka medicine Živa Ledinek, listino za pomembne kulturne dosežke Kristjan Veber, ki študira predšolsko vzgojo, in listino za naj prostovoljca Filip Bračko, študent zdravstvenih ved in gasilec.
Podobno je dejal tudi dr. Danijel Rebolj: "Univerze so pred velikim izzivom navideznega konflikta med znanjem in nevednostjo, aroganco. Ne prepričevati, da je nekaj res, ampak preprosto živeti resnico, iskrenost in primarno radovednost. Mnogi ljudje svoja prepričanja enačijo z resnico, ne da bi prepričanja preverili in jih sploh bili pripravljeni preveriti. Tu vidim velik pomen znanosti, ki se ves čas preizprašuje, dvomi in je pripravljena prepričanja spremeniti, če se pokažejo novi dokazi." Rebolj je postal zaslužni profesor na predlog Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Razvil je predmete na preseku med gradbeništvom in informatiko, učenje na daljavo, seminarje Out of the box, model za bolonjsko prenovo itd. V obdobju od 2011 do 2015 je bil tudi rektor. Priznanje je sprejel s hvaležnostjo, čeprav je, "ko človek postane upokojenec, prosti čas skoraj več vreden kot nazivi, če sem malo nagajiv", je pripomnil doktor tehniških znanosti.
"Ne prepričevati, da je nekaj res, ampak preprosto živeti resnico, iskrenost in primarno radovednost"
Sanje in domišljija združujeta umetnike in znanstvenike
Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru je za častnega doktorja predlagala dr. Rogerja Watsona, gostujočega profesorja iz Velike Britanije, globalno uveljavljenega strokovnjaka in raziskovalca s področja klinične in teoretične zdravstvene nege. "Covid pandemija je pokazala, kako pomembna je zdravstvena nega, in v prihodnosti bo potrebna bolj kot kadarkoli," je prepričan britanski akademik. Čeprav se stroka zdaj sooča s krizo in tudi na Otoku zdravstveni delavci zapuščajo svoj poklic, upa v boljši jutri.
Na predlog Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo je ugledni naziv dobil dr. Rafiqul Gani, član Danske akademije znanosti, mentor 61 doktorjem znanosti, ki sodeluje tudi z industrijo. Pisatelj in akademik Drago Jančar je bil izbor Filozofske fakultete. Sodobni klasik, ki v svojih literarnih delih pogosto prikazuje posameznika v viharnih časih in sporu z oblastjo, je povedal, da "človek potrebuje sanje in domišljijo, saj ta odpira skrivnosti življenja in narave. Na tej točki smo si umetniki in znanstveniki zelo blizu. Brez visokoletečih sanj, s katerimi se odmikamo od že znanega, raziskanega, povedanega, ne bi bilo sveta, kakršnega poznamo in ki ga skušamo narediti boljšega."