Andreja Kutin
Dež v vseh intenzitetah - kapljice, naliv, spet kapljice in znova resno deževje. A kljub vremenu, ki je vse prej kot vabilo v gozd, se je danes na treh točkah v Stražunu zbralo ravno dovolj ljudi za pošteno debato o gozdu in njegovi podobi, ki naj bo naravnan tako, da so bodo v njem dobro počutili rastline, živali in ljudje. Prav temu je bil namenjen Dan za Stražun v organizaciji Focusa, društva za sonaravni razvoj, ter Mestne občine Maribor. "Zbrali smo odzive in pobude ljudi, ki jih bomo sedaj skrbno pregledali, nato pa jih strnili v načrt oziroma pogledali, katera problematika je vredna nadaljnje pozornosti," po dnevu pogovorov, sprehodov in mnenj, dejal Boštjan Remic iz Focusa. Pa še nekaj - dan pod krošnjami bukev je dokazal, da imajo ljudje dobre ideje in konstruktivne predloge in da je tak način skupnostnega upravljanja bistveno boljši kot če "dostavimo rešitve in odločitve od zunaj, potem so ljudje upravičeno skeptični" dodaja Remic.
Avtomobili da ali ne?
Tako se je denimo na parkirišču pri krajevni skupnosti Pobrežje razvila zelo konkretna debata o tem ali naj cesta od nogometnega igrišča do Tezna še služi avtomobilskemu prometu. Gre za precej široko cesto, ki ni v celoti asfaltirana, pa zelo široka, saj je bila v osnovi namenjena vojski prejšnje skupne države, ki je v tem gozdu izvajala vojaške vaje, je vedel povedati gospod, ki se je zavzel predvsem za umirjanje prometa, a "na način, da bodo ljudje to razumeli in upoštevali, sicer imamo podobno situacijo kot marsikje v mestu, kjer so po cestah narisane omejitve 30 kilometrov na uro, a vsi kljub temu vozijo 50". Naslednja dilema - povečati število parkirišč ob vhodu v gozd ali ne? Ko teh manjka, namreč mnogi avtomobile parkirajo kar v gozdu. "Mislim, da to ni rešitev, sploh v luči podnebnih sprememb, ko se borimo za manj izpustov toplogrednih plinov," je dejala Urška Breznik, Pekarna Magdalenske mreže, ki gozd obišče kar pogosto. Podobnega mnenje je tudi Josip Rotar, predsednik Liste kolesarjev in pešcev in Mariborske kolesarske mreže. A res je tudi, da so avtobusne povezave s tem delom Pobrežja škrbaste, predvsem v časovni dimenziji.
Velik družbeni pomen
Na naslednji točki v sredini gozda je tekla beseda predvsem o infrastrukturi v gozdu. No, nekaj so je tja dostavili obiskovalci kar sami, tako je sredi goda zrasla družabna točka z nekaj rezbarijami in mnogimi okrasitvami, ki pa niso vse prav zelo sonaravne. Ker pa pozorne okrasitve nazorno kažejo da ljudem gozd pomeni veliko, je na mestu izobraževanje obiskovalcev in ljubiteljskih "arhitektov", so se strinjali sogovorniki. "Zagotovo ni dobro tabel zabijati v drevesno skorjo, ampak jih je bolje obesiti. Tudi forzicija in druge tujerodne vrste ne sodijo v gozd," pravi Mateja Cojzer iz mariborske enote zavoda za gozdove, ki sicer pravi, da je gozd v dobrem stanju. Težava pa je, da so lastniki in teh je veliko, precej neodzivni, z gozdom pa ne gospodarijo. Zavod in občina so že pozivali lastnike k povezovanju, a so ti praviloma neodzivni.
In kaj želijo obiskovalci gozda? Pohvalili so lepo urejene rekreacijske elemente v Betnavskem gozdu, sicer pa naj gozd ostane gozd, le kakšno stranišče bi bilo dobrodošlo, se je oglasil starejši par.
Ob sprehodih so udeleženci tudi pobirali odpadke, na pomoč pa jim je priskočil tudi mariborski župan Saša Arsenovič.
