Barbara Bradač
Z več desettisočimi objavljenimi karikaturami in ilustracijami je Drago Senica - Pi vidna osebnost v Mariboru in Sloveniji. Za seboj ima bogato ustvarjalno sled v Vestniku, Pavlihi, Totem listu, lepo število let v študentski Tribuni, pa tudi v Kleine Zeitung ter v številnih drugih tiskih, in najdlje v Večeru, kjer je med številnimi dnevnimi karikaturami tudi avtor znamenitih novoletnih dupleric v naši prilogi V soboto, da njegovih karikatur v Totem listu niti ne omenjamo. Na ogled je 40 karikatur Draga Senice v likovnem razstavišču IZUM in predstavljajo dve leti epidemije. Množica obiskovalcev se je zbrala ob odprtju razstave, ki predstavlja sicer le delček njegovega ustvarjalnega opusa.
Narisal okrog 25 tisoč karikatur
"Razstava je prispevek k temu, da karikaturisti dobijo zasluženo mesto v zakladu kulturne ustvarjalnosti in da njihove stvaritve ostanejo žive v kritični javnosti, ki ji pripadajo. Drago Senica - Pi je veliko ime slovenske in evropske karikature," je ob otvoritvi razstave podčrtal mag. Franci Pivec. Ker Pijeve karikature, kot pravi Pivec, zajemajo trajne pojave, je škoda, da bi delile usodo dnevnega časopisa, ki naslednji dan roma v keson. Iz bogatega opusa jih je Drago Senica skupaj s sinom Andrejem Senico tokrat izbral na obdobje epidemije. Razstava predstavlja na eni strani karikature na temo epidemije, torej virusov, druga pa politične trenutke v tem obdobju. Zato naslov razstave Virus+. Kako povedno in močno orožje je karikatura, je razvidno na razstavi, hkrati pa so ponujene obiskovalcem v razmislek.
"Obdobje epidemije je bilo težko, a se je treba prav v takšnih časih znati tudi pošaliti," pravi Senica. Pronicljiv, a ne žaljiv in predvsem pristaš politične karikature. "To je nekakšen revolt proti establišmentu, lažem, natolcevanju. Vem, da je to neke vrste donkihotstvo, ko s karikaturo postavljaš ogledalo družbi in politiki, ampak haska pa v bistvu ni. Mogoče le, da sem jaz sam pri sebi pošten in da izrazim nasprotovanje," pripoveduje v kratkem filmu, ki ga je posnel Rudi Uran, filmski režiser, grafični oblikovalec, slikar in umetniški fotograf. "V svojem življenju narisati 25 tisoč karikatur ni tako malo. To ljudje kar nekako spregledajo. Omladinci niti ne gledajo tega, ker časopisov ne berejo. Karikatura na ta način umira. To so dinozavri. Nekaj je treba narediti, da jih zaznamujemo. Tudi zato posnamemo krajše ali daljše pogovore," pravi Uran, ki skrbi za IZUM-ov razstaviščni prostor in napoveduje, da bo čim prej ugledal luč sveta tudi daljši film o Dragu Senici.
Nič več ga ne preseneti
V desetminutnem kratkem filmu pove Drago Senica marsikaj. O različnih političnih prilikah dodaja, da je že "tako dolgo na svetu, da ga več nič ne preseneti". A pravi, da nikoli ni dovolil, da bi mu kdo narekoval ali prepovedal vsebine, ki jih upodablja. "Nazadnje so me komandirali v JNA," je hudomušno pristavil. V svinčenih časih smo imeli vice, zdaj satira usiha, kritično ugotavlja. Je pa kdaj dobil kak telefonski klic, pa tudi kakšno kritično razglednico, predvsem z desnega političnega pola, ko je do njih kritičen. Včasih so mu očitali, da je "lahko njemu", ker nariše v desetih minutah in je delovni dan zanj končan, drugi pa delajo cele dneve, a prizna, da mu razmišljanje in osmišljanje vzame cel dan in še več, nariše pa potem res v uri ali dveh, čeprav skice velikokrat pristanejo v košu, ker z njimi ni zadovoljen. V 89 letih življenja je nabral veliko znanja in izkušenj, malodane enciklopedično znanje uporablja v karikaturah, ob tem pa nehote pričakuje, da ima bralec ali gledalec enako znanje, zato opaža, da marsikdo karikature ne razume: "Veliko ljudi ne zna gledati. Gledajo - pa ne vidijo." Na vprašanje, ali imamo Slovenci smisel za humor, odgovarja: "Seveda ga imamo. Imamo dva največja humorista v Sloveniji - Mujota in Hasota."
Legendarnemu karikaturistu je bil nocoj namenjen gromek in stoječ aplavz. Razstavo je odprl direktor IZUM-a dr. Aleš Bošnjak, ki je več kot zadovoljen, da lahko njihov razstaviščni prostor gosti "najbolj prepoznavnega našega karikaturista zadnjih nekaj desetletij." Razstavišče je odprto vsak delovnik od 10. do 17. ure. Vstop je prost.
