V Mariboru rastejo izjemna drevesa. Med njimi velikanska, po podatkih Zavoda RS za varstvo narave vsaj tristoletna platana v gozdiču ob Betnavskem gradu, ki je ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje prejela naziv miss dreves. Svojo krasotico platano ima tudi Radvanje, občudovanje jih ne zaobide niti v parku ob Trgu generala Maistra, kaj šele v Mestnem parku. Vinarsko ulico krasi mamutovec, zasajen okoli leta 1900. Na mariborskih tleh raste tudi nekaj izjemnih lip, po mnenju mnogih je najznamenitejša rastoča na Lackovi cesti. Znana je tudi Knezarjeva lipa v Grušovi, najdebelejše drevo v mestni občini Maribor.
Na Slomškovem trgu raste drugi najdebelejši ginko v Sloveniji. V njegovi neposredni bližini pred univerzo se spomladi vsa v cvetju bohoti magnolija. Pogled mnogih, ki gredo čez Glavni most, ujame vrbe, ki se v vetru rahlo zibajoče se sklanjajo nad Dravo, v njihovih krošnjah vsakodnevno počivajo različne ptice. Veliki pajesen (ob zdaj že nepogrešljivi žičnati skulpturi Pet organskih nevarnosti Marjana Mirta) je postal znamenitost Židovskega trga. Za Sodnim stolpom ob avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor raste hrast, ki se kljub svoji orjaškosti lahko izmuzne očem, a njegova mogočnost vzame dih vsakomur, ki ima priložnost stopiti na drugo stran zidov v njegovo bližino.
Prihodnjo soboto o lipah
Prihodnjič bomo podrobneje spoznali lipe v Mariboru, zasaditveni namen ter zgodovinski in kulturni pomen tega drevesnega simbola slovenstva. Ena od znamenitih lip v Mariboru je bila leta 1918 zasajena v opomin in spomin Rudolfu Maistru v Parku mladih. Lipov list se pojavlja v številnih promocijskih objavah o Sloveniji. Zgodovinske sledi pa drevo s srčastimi listi, ki zmore rasti čez 40 metrov v višino in več kot pol tisočletja, razkrijejo že v antični mitologiji. Več čez teden dni ...
Podiranje zdravih dreves je nerazumno
Omenjena so le nekatera izmed številnih izjemnih dreves Maribora, ki jih bomo predstavili v prihajajočih sobotnih objavah. Zavedamo se namreč njihovega pomena za življenje vsakogar med nami in da je ob današnjem tehnološkem napredku podiranje zdravih dreves v mestnem okolju ne le nepotrebno, ampak povsem nerazumno dejanje, storjeno iz nevednosti in nepoznavanja drugih možnosti. Težko je razumeti in sprejeti, da je drevesa, ki so se "preveč" razrasla, treba brezglavo obrezati, požagati, posekati, izruvati. Ali vse to storiti zaradi gradbenih načrtov, zaradi strahu pred morebitno povzročeno škodo ob padcu oziroma lomu drevesa oziroma zaradi dejanske škode kot posledice neprimernega zasajanja in oskrbovanja dreves.
Seveda tudi drevesom grozijo naravni sovražniki in bolezni, prav tako jih premaga starost. Vse na tem svetu pač mine. Tudi drevo in človek. A človek brez drevesa ne more (pre)živeti, drevo brez človeka lahko. A ker sobivamo in ker drevesa "skrbijo" za naša življenja, je tudi naša odgovornost skrbeti zanje. Na način, da je odstranitev (lahko) zadnja izbrana možnost.
"Vzdrževanje javnih nasadov je dobro, potrebovali pa bi več finančnih sredstev, tako bi lahko opravili več del"
Iluzija ali možnost: "Tree mover" ali stroj za preselitev dreves
V tujini že nekaj let (tudi odrasla in zares velika) drevesa preseljujejo oziroma presajajo s pomočjo tako imenovane strojne naprave "tree mover" oziroma "tree relocation machine". Naprava je oblikovana tako, da s spodnjim delom, ki se ob razširitvi zarije globoko v zemljo, objame drevesne korenine in drevo nepoškodovano naloži na prevozno sredstvo in ga preseli na novo zasaditveno lokacijo.
Pogosto je tudi v Mariboru opaziti povsem neprimerno obrezovanje dreves, o čemer Karin Bejo, med drugim podpredsednica Hortikulturnega društva Maribor, pove: "Sama sem zaposlena pri podjetju Snaga in vodim enoto, ki vzdržuje parkovne površine. Vzdrževanje javnih nasadov je dobro, potrebovali pa bi več finančnih sredstev, tako bi lahko opravili več del." Kaj pa drevesa ob blokih? "Nega dreves pri blokih je velikokrat neprimerna, ker se zaradi nižje cene lastniki odločijo za nestrokovnega izvajalca oziroma za nestrokoven poseg - cenejša je amputacija vej, kot pa strokovno obrezovanje in na žalost ne obstaja sankcija za takšne posege," dodaja Bejova.
Zaščitena drevesa
Z naravovarstveno zakonodajo zaščitena drevesa v mestu imajo tri različne statuse: drevesna naravna vrednota, dendrološki naravni spomeniki (zavarovani z Odlokom o zavarovanju naravnih znamenitosti na območju občine Maribor) in drevesa v zavarovanih parkih (v parkih s statusom spomenika oblikovane narave). Samo Jenčič, naravovarstveni svetnik pri mariborskem Zavodu RS za varstvo narave, pojasnjuje: "Za drevesa v parkih in drevesa z naravovarstvenim statusom na občinskih parcelah (največ je takih) skrbi občina preko upravljavca, skrb za drevesa na privatnih zemljiščih je načeloma prepuščena lastniku, s tem, da naš zavod ponuja strokovno pomoč ter tu in tam uspe financirati kako akcijo nujne sanacije, sicer pa lastnikom pomaga tudi Mestna občina Maribor (preko Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave), ki je v zadnjih letih financirala sanacijo kar nekaj dreves, tako na primer Knezarjeve lipe v Grušovi, ki jo moram omeniti, saj je to najdebelejše drevo v MOM. Obseg njenega debla je kar 955 centimetrov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
