(FOTO in VIDEO) Akcija 5 pred 12: Več bo kulture, bolje bo

Z balkonov, dvorišč, iz vozil in celo z Drave je znova odmevala glasba v živo. Maribor je že tretjič vibriral v ritmu akcije Pet pred dvanajsto, tokrat najbolj množično. "Pet pred dvanajsto je za naše duše, pet pred dvanajsto je za vse ljudi, pet pred dvanajsto je, da ugotovimo, da ne obstajata samo gospodarstvo in denar, ampak še kaj drugega ... Pet pred dvanajsto je, da se začnemo pogovarjati," je odločen Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma, ki gverilski dogodek organizira in pelje skupaj s kulturniki, da bi končali dobo zapostavljanja kulture in odločevalce prepričali, naj vendarle dovolijo kulturne dogodke v živo in povedo, kako jih organizirati, da bodo varni, kulturniki pa spet pri kruhu in občinstvo končno napojeno z duševno hrano. podoben dogodek pa je že bil izveden 12. aprila.

Predin: V demokracijo sodi svoboda

Tokrat so se akciji pridružili ne le lokalni, temveč tudi ustvarjalci in institucije v različnih koncih države, vse od Nove Gorice do Murske Sobote. V Mariboru se je igralo in pelo na kar trinajstih prizoriščih, ki so napolnila bližnje gostinske terase. Največ mimoidočih je bilo na Glavnem trgu, kjer sta v boju za kulturo združila moči stara znanca Zoran Predin in Danilo Ženko. Pesem Čakaj me sta posvetila pred dnevi preminulemu kolegu Mariu Modrinjaku, Predin pa nam je po nastopu dejal, da bi bil Modrinjak eden prvih, ki bi podprli akcijo Pet pred dvanajsto. Predin je na noge dvignil tudi tiste na terasah lokalov, ko je napovedal skladbo Štajerc, zbrani na trgu pa so z njim nato prepevali še druge hite Mariborčana in skupine Lačni Franz. "Zgodila se nam je grozna situacija, napad dveh virusov, bolezni in režima, in ta nas bosta izklesala. Zdaj že bolje ločimo zrno od plev kot pred letom," pravi Predin, ki trenutno ne more živeti smisla svojega življenja. "Rodil sem se, da igram kitaro, nastopam in pojem svoje pesmi. Če tega ne morem početi, moje življenje nima smisla, kar je psihično naporno. Po drugi strani pa sem v tem času napisal pesmi, ki so bolj udarne, uporniške, jasne in glasne." Podpira akcijo Pet pred dvanajsto: "Ta oblast ima specifičen okus za umetnost in kakšna je vloga kulture. Po njihovem mora umetnost njih slikati v najlepših barvah, kultura pa mora opevati njihove zasluge za narod. Kritično, svobodno in neodvisno pa seveda ne. V demokracijo sodi svoboda!"

Vsak ne more biti podjetnik

Na balkonu Narodnega doma Maribor je bobnal Marko Soršak - Soki, v bližino kultne stavbe so zvoki bobnov privabili lepo število ljudi. "Veliko adrenalina sem občutil," je dejal po nastopu. Nazadnje je pred publiko igral avgusta lani. "Nekaj normalnega je, da glasbeniki in umetniki delimo energijo," je poudaril Soki, ki kot glasbenik živi svoje sanje in opozarja, da odločevalci ne razumejo, da je treba podpirati tudi to panogo. "Morda nam ne privoščijo, da delamo to, kar nam je všeč. A vsak ne more biti podjetnik ali kmet, ti ljudje pa potrebujejo zabavo in kulturo, in zato smo tukaj mi. Nikomur ne delamo nič slabega."

Medtem ko so iz vlakca Jurček odmevali afriški ritmi Tine Sovič in Womanga ter z Dravske vile Pihalni orkester pošte Maribor, je v mini avtobusu Maister igral mojster harmonike Daniel Marinič. "Dajmo se malo ustaviti, se malo pogledati in iti naprej spet po človeško. Biti kulturen pomeni biti človek, zato vrnimo kulturo," je povedal. Na balkonu med Slovensko in Gosposko ulico je harmoniko v melodiji Kreslinove Namesto koga roža cveti vlekel Marko Hatlak, ki je prišel Mariborčanom dan popestrit iz deževne Ljubljane. "Ne gre le za glasbo, kultura je vrhunec človeške integritete in brez nje bomo veliko izgubili v odnosih, spoštljivosti in vztrajnosti. Brez tega pa ne prideš daleč, zato je kulturi treba omogočiti razvoj," je apeliral, vesel, da je spet stopil pred živo, dobrovoljno publiko.

Tudi občinstvo terja spremembe

Kultura nas poživlja, še več takih dogodkov, pa je enoglasno dejalo občinstvo, ki je nastopajočim bučno ploskalo, poplesavalo in na tem področju prav tako terjalo spremembe. "Kultura je voda za dušo, brez nje človek težko živi. Za vsakogar je ključno, da lahko odpre ventil, se naužije glasbe ali plesa, in ta akcija je potešila to že(l)jo," je razmišljal Nejc Birsa. Podobno je razlagala Rebeka Bulut: "Vajeni smo živeti s kulturnimi dogodki, v teh časih pa nam zelo manjkajo. Internet tega ne more nadomestiti." Da s soprogom grozno pogrešata gledališče in drugo kulturno dogajanje je izpostavila tudi Rosvita Vindiš. "Komaj sva čakala, da se kaj zgodi. Več ko bo takih dogodkov, bolje bo," je upala na boljše čase.