Gregor Grosman
Pri zemeljskih delih na ulici Ledina v mariborski Mestni četrti Tezno so v četrtek našli 250 kilogramov težko letalsko bombo, ki je bila odvržena v času druge svetovne vojne in je polnjena s približno 123 kilogrami eksploziva. Gre za tip bombe GP AN 64A1, kakršne so v Državni enoti Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) v preteklosti že onesposabljali, a jo strokovnjaki vseeno obravnavajo tako, kot če bi šlo za neznan tip bombe. Nikoli namreč ne vedo, v kakšnem stanju je vžigalnik. Kraj najdbe so ustrezno zavarovali, njeno dezaktivacijo pa napovedali za nedeljo, 7. aprila 2024, v dopoldanskih urah.
"Dezaktivacija bombe bo potekala po znaku sirene za nevarnost ob 10. uri. Če bo šlo vse po sreči, bi okoli 11. ure morali delo zaključiti," je napovedal Darko Zonjič, poveljnik državne enote NUS. Skušali bodo odstraniti (odviti) mehanska vžigalnika, sprednjega in zadnjega, in za zdaj vse kaže, da bo prva faza uspela, je bil pozitiven Zonjič. Imajo pa tudi načrta oziroma načina dezaktivacije B in C v primeru neuspešnega odvijanja vžigalnikov. To sta kumulativno linijsko rezanje plašča letalske bombe in zadnja možnost, detonacija oziroma deflagracija. Vsaka naslednja faza po besedah poveljnika državne enote NUS prinaša tudi določene stroške, za bombo bi tako morali skopati osem metrov globoko jamo in jo tam skušati onesposobiti.
Do intervencije bo zakopana
Mariborski župan Saša Arsenovič je na tiskovni konferenci izpostavil, da "imamo nesrečo, da je bilo mesto v drugi svetovni vojni zaradi vojaške industrije tako bombardirano. Najbolj bombardirano mesto v Sloveniji." Na Maribor je bilo izvedenih 29 bombnih napadov in odvrženih skoraj 16.000 bomb.
Do dezaktivacije bodo bombo zakopali na določeno globino in jo varovali, dokler je ne bodo onesposobili, je pojasnil Zonjič in še dodal, da si čakanje lahko privoščijo, ker bomba nima kemičnih vžigalnikov: "Vzeli smo si dovolj časa, da se pripravimo in to varno naredimo. Če bi imela kemični vžigalnik, zagotovo sedaj tam ne bi bilo nikogar. Ko je enkrat bomba s takšnim vžigalnikom premaknjena, nikoli ne veš, kdaj bo šla v zrak. Material se stara, popušča." Poveljnik državne enote NUS omeni nesrečo v bližini avstrijskega Brennerja, ko je bomba eksplodirala sama od sebe avgusta lani. "Na srečo ni bilo smrtnih žrtev," je dodal in zaključil, da se ne bojijo, a imajo do teh vžigalnikov veliko spoštovanje.
Umik stanovalcev in omejeno gibanje
Na območju 400 metrov od lokacije bombe biva petdeset ljudi, ki se bodo morali v času dezaktivacije umakniti in zapustiti svoje domove. V pasu do 600 metrov pa bo omejeno gibanje. V prihodnjih dneh bodo o ukrepih, ki jih morajo izvesti, obvestili tudi vse pravne subjekte, med 60 in 70 naj bi jih bilo. Pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi opazujejo in identificirajo tudi kritično infrastrukturo, na katero bi lahko imela intervencija vpliv. "Kot v preteklih uspešno izvedenih umikih - evakuacijah v Mestni občini Maribor bo tudi tokrat to ključno nalogo prevzela Javna gasilska služba MOM," je napovedal Samo Robič, poveljnik Civilne zaščite Maribor.
Da nekaj izkušenj z evakuacijami zaradi podobnih dogodkov že imamo, pa je pripomnil Aleš Ciringer, poveljnik Javne gasilske službe MO Maribor: "Če nam je uspelo v Melju evakuirati dvajset tisoč ljudi, verjamem, da jih bomo sedaj tudi petdeset." Gasilci bodo pri tem sodelovali s policijo, Ciringer pa prebivalce, ki bodo morali v času intervencije zapustiti svoje domove, miri, da jim ni treba skrbeti za njihovo premoženje in se bodo lahko mirno vrnili v domove, ki bodo v enakem stanju, kot so jih zapustili. Stanovalcem svetuje, da s seboj vzamejo le najnujnejše, kar bodo potrebovali v dopoldanskem času, za vse tiste, ki tega ne bodo mogli storiti sami, pa bodo prav tako poskrbeli.
