Gregor Grosman
Po sobotnih skupinskih turnirjih v igrah Fifa 23, Valorant, Fortnite, ter skupinskem delu League of Legends in drugih e-športnih turnirjih so v nedeljo v Dvorani Tabor v Mariboru, kjer ta konec tedna poteka igričarski festival Epicenter 22, na sporedu izločilni boji in končnice. Ob 15. uri bo dogajanje popestrilo še cosplay tekmovanje, pred tem pa bo na glavnem odru tudi predavanje na temo postopka izdelave cosplay rekvizitov. Zmagovalci v posameznih kategorijah bodo znani predvidoma pozno popoldne.
Samo Zavašnik, predsednik Društva spid.si, organizatorja prireditve NiceHash Epicenter 22 je povedal, da so z udeležbo na dogodku več kot zadovoljni. Med obiskovalci in prijavljenimi igralci so se ves čas gibali v najrazličnejše like iz iger in serij oblečeni posamezniki, tako imenovani cosplayerji. Kaj je cosplay in kako začeti, sta na glavnem odru v soboto razložila Jan "lonelywolfj" Strmšek in arii_cosplay, ki sta pojasnila tudi, kako se cosplay razlikuje od pustnih mask in koliko časa vzame maskiranje v fiktivne like.
Mladi imajo hitrejše reflekse
Tekmovalci so stari med 13 in 25 let, v povprečju 18-19 let. "Ko si star 25 let, si prestar, da bi bil dober igralec. Povozijo te refleksi. Po 25. letu ne vidiš profesionalca," razlaga Zavašnik, ki se mu zdi e-šport kot karierna izbira zaradi omenjene starostne omejitve slaba stvar. Je pa igranje s prijatelji in druženje super. Spomni, da je bila to v času koronavirusa edina stvar, ki so jo mnogi lahko počeli.
Kaj pa finančni vložek za igralca? Najmanjši strošek je interneta povezava, ki je bila nekoč najbolj problematična in draga in je zelo omejevala. Poznavalec pripomni, da je že pri izbiri monitorja tako, da če igraš karkoli tekmovalno zanimivega, mora monitor podpirati hitrost osveževanja 240 hercev. Vse, kar je manj, igričarje danes sploh ne zanima. "Pred petimi leti so igrali na 60 hercev, pa so bili vsi srečni." Za igranje dobrih iger na vrhunskem nivoju je po mnenju Zavašnika potrebno odšteti najmanj 2000 evrov.
V društvu za elektronske športe Spid.si, ki je aktivno že od leta 2011, so sami prostovoljci, ki so pomagali organizirati in izpeljati dogodek. Gre za skupino entuziastov nad videoigrami, ki so se združili s ciljem podpreti lokalne in regijske e-športne scene. V preteklosti so izvedli že več različnih dogodkov, Epicenter pa ima kot največji nepridobitni gaming dogodek v širši regiji Adriatik že več kot 10-letno tradicijo. Celoten tim je iz Prekmurja, a sedaj živijo v Mariboru.
VR je dober za igranje doma, ne za tekmovanja
Vsi simulatorji, ki so jih namestili v dvorani Tabor so last društva, prav tako na Epicentru 22 uporabljene VR postaje. Za navidezno resničnost je sogovornik sicer prepričan, da se v svetu iger ne bo uveljavila. "VR so zelo močno poskušali uveljaviti v svetu e-športov. Veliko kapitala je bilo vloženega v to smer, a se ne prime. Smešno zgleda, ko vidiš nekoga, ki pleše s palicami v rokah in ima na glavi tri tri kilograme težko napravo. Tehnologija je še okorna, na kontrolerje pa se ne moreš zanesti." Ti se včasih ne odzivajo dovolj hitro ali pride do prekinitve, pri tekmovalni igri pa se to ne sme zgoditi, pravi sogovornik. "Pri VR tehnologija še ni tako daleč, da bi zanesljivo delovala na profesionalnem igralskem nivoju."
Kljub tehnološkemu napredku pa računalniki na dogodku niso povezani prek mobilnega omrežja, ampak fizično, z mrežnimi kabli. Takšna povezava je precej bolj stabilna, ko je govora o prekinitvah. Zanimiv je bil pogled na internetni promet, ki so ga ustvarjali igralci v dvorani. V popoldanskem času, ko so že bile nameščene vse igre, nadgradnje in popravki, skupni prenos ni presegel 200 megabitov na sekundo, kar je manj, kot je domača internetna povezava marsikogar.
Zavašnika je presenetil tudi dober odziv ustvarjalcev, ki izdelujejo "umetniška dela" in rišejo različne stvari iz iger in njihove fantazije ter jih prodajajo. V Mariboru se jih je predstavilo kar štirideset, po besedah organizatorja pa nekateri zaslužijo tudi več kot tisoč evrov na dan.
Za promocijo dogodka so organizatorji uporabili vplivneže, ki so širili besedo, obiskovalci pa so z njihovo kodo imeli brezplačen vstop. V društvu Spid so sami prostovoljci, v nagradni sklad pa so namenili celotni znesek prijavnin igralcev, ki so se prijavili za posamezno igro.
V dvorani je bilo vroče, ne samo zaradi dogajanja in vročih bitk, ampak tudi zaradi klime, ki je v dvorani Tabor ni. Klimatiziran je menda zgolj obroč okoli dvorane. Zmogljivi računalniki, zasloni, igralne konzole in okoli 300 igralcev ter preko tisoč obiskovalcev pa ustvarjajo toploto. Okoli nekaterih simulatorjev je bila kar precejšnja gneča, za igranje Jenga izziva pa so sta si morala igralca nadeti celo čeladi, da ju ne bi poškodovale padajoče kartonaste škatle.
