(FOTO) Kako je Mestna občina Maribor z vgradnjo potopnih košev za smeti razvrednotila pomemben spomenik - formo vivo

Ko je na kiparskih simpozijih v Mariboru nastajala forma viva in postala dragocena kulturna dediščina, s katero se je Maribor zapisal na mednarodni umetnostni zemljevid, so bile kiparske skulpture umeščene na premišljene lokacije po mestu. Vse prej kot premišljenost in pretanjen, spoštljiv občutek do umetnosti je vodilo tiste, ki so ob eno teh umetnin - Nettleshipovo formo vivo z imenom Poletno veselje, na križišču Strossmayerjeve ulice in Koroške ceste v Mariboru (med Umetnostno galerijo Maribor in tržnico), pred kratkim začeli postavljati potopne koše za smeti. Zdaj je tam namesto veselja smetiščna žalost. Betonska forma viva v obliki potke z vzpetinami je (bila) namreč ena najbolj interaktivnih umetniških postavitev, ki odlično komunicira z javnim prostorom in ljudmi. Mladi so po njej posedali, otroci so jo radi uporabljali kot igralo in po njej tekali.

Strokovnjaki opozarjajo, da tam ni mesto za smetnjake

Ob smetnjake se je obregnil Odbor za ohranitev kulturne dediščine pri Slovenskem umetnostnozgodovinskem društvu, ki ga sestavljajo priznani strokovnjaki (dr. Marjeta Ciglenečki, dr. Helena Seražin, dr. Sonja Ifko, dr. Miloš Kosec, dr. Matej Klemenčič, dr. Igor Sapač, dr. Rajko Muršič in drugi). "Zakaj je treba ta izjemni dosežek mariborske forme vive obremeniti in razvrednotiti s smetnjaki? Težko je verjeti razlagi, da je to edino možno mesto zanje," izpostavljajo.

Spomnijo, kako je Poletno veselje ameriškega kiparja Willa Nettleshipa nastalo in zakaj je značilno, pomembno. Avtor je svoje stvaritve rad povezal z lokalnim prebivalstvom in vztrajal, da morajo imeti ne le umetniško, temveč tudi socialno dimenzijo. "V Mariboru je opazoval zelenico pred galerijo in opazil, da si domačini krajšajo pot preko travnika in da so travo poteptali v blatno stezico. Sledil je njihovi hoji in izoblikoval 37 metrov in pol dolgo pešpot, pri čemer je kombiniral beton in granitne kocke. Pot, ki valovi in ponuja tudi možnost posedanja, še danes služi svojemu namenu. Je umetnina in hkrati uporaben izdelek, v korist in v veselje meščanom," opisujejo člani neformalnega odbora.

Županstvo trdi, da je rešitev boljša od dosedanje

Na župana Sašo Arsenoviča in podžupana Gregorja Reichenberga so zbrani slovenski strokovnjaki januarja naslovili pismo. Pozvali so, naj za smetnjake poiščejo drugo lokacijo, "boljšo rešitev, ki ne bo načenjala edinstvene zbirke skulptur na prostem. Forma viva bi morala biti mestu v ponos, saj izpričuje njegovo moč in sposobnosti na polju gradbene tehnologije in umetniške ustvarjalnosti. Verjamemo, da se vedno najdejo rešitve, ki zadovoljijo različne potrebe, če za to obstaja volja. Sposobnostim mariborskih strokovnjakov pa kaže zaupati, tako kot so jim zaupali umetniki, ki so v Maribor prihajali na povabilo organizatorjev Forme vive."

Odziva županstva še niso prejeli. "Strokovno upravičena stališča o ohranjanju spomenikov se ignorira," praksa, razširjena povsod po Sloveniji, skrbi Marjeto Ciglenečki. Pojasnila Mestne občine Maribor, na osnovi kakšne in čigave presoje so potopni smetnjaki umeščeni prav tja, čakamo tudi mi. So pa odgovorili drugim medijem, da so se "na občini odločili odstraniti visoke, plastične smetnjake, ki so leta stali v neposredni bližini forme vive, na zelenici in pločniku, in jih zamenjati z manj vpadljivimi potopnimi smetnjaki oziroma tako imenovanim ekološkim otokom, za katerega je bila kot edina možnost izbrana sedanja lokacija." Uredili so tlakovce in okolico, so napisali. Zavedajo se, da rešitev z umestitvijo ekološkega otoka "ni idealna, vsekakor pa zagovarjamo, da je boljša od dosedanje. Ker načrtujemo ureditev Strossmayerjeve ulice, bomo preučili tudi možnosti, da se v prihodnosti za ekološki otok najde nadomestna lokacija."