V Koruznem labirintu, ki je s štirikilometrskimi potmi letos umeščen pod Pohorje, v poletni vročini uživajo številni otroci in odrasli. Da leta pri tem niso ovira, še manj izgovor, dokazuje iz leta v leto naraščajoče število obiskovalcev, kar kaže na prepotrebno usmeritev preživljanja časa in aktivnosti v naravi.
Igra brez tehnologije
Starejši se med otroškimi vtisi nedvomno spomnite koruznih njiv, kjer je bila v poletni pripeki med visoko rastočimi olistanimi koruznimi stebli vselej senca in tudi skrivališče ter igrišče za neutrudno otroško zvedavost. Pred desetletji je bila igra neločljivo povezana z naravo, ki jo je danes treba približati zlasti mestnim otrokom, ujetim v prekomerno materializacijo in digitalizacijo vsakdana. Prav slednje je bil eden izmed osrednjih razlogov za vnovično realizacijo zamisli Nataše Drozg, idejne vodje zabavnega tematskega parka na koruznem polju, znanega kot Koruzni labirint.
Ne jemljimo sveta preveč resno in si dovolimo biti otroci
"Sama se kot otrok nisem podila po koruzi, ker sem odraščala v mestu, in kot odrasla začela opažati, da svet jemljemo preveč resno, da si ne dovolimo biti več otroci. In tudi da ljudje preveč stremijo k nekim materialnim dobrinam in da doživetje kot dobrina skoraj nima pomena. Pa to še zdaleč ni res, saj nas ravno doživetja bogatijo," odgovarja Drozgova. "Manjka stvari, ki bi nam omogočile, da si dovolimo brezčasnost. Ali pa si preprosto ne vzamemo časa, zato se trudimo, da ljudi, starše in otroke, odpeljemo iz tega ponorelega sveta, pa čeprav samo za uro ali dve. Namen labirinta je kvalitetno preživeti čas z družino ali prijatelji. Ljudje postajamo zelo odtujeni, tudi družinski člani med seboj. Malo je aktivnosti, pri katerih lahko sodelujemo, se igramo. V labirintu ob orientaciji obiskovalci prebirajo različna poučna sporočila in se igrajo brez tehnologije, med drugim sta na voljo golf na lestvi in koruzna luknja."
Pot traja približno uro in pol
Tisti, ki poznate obnašanje kravje črede, veste, da bodo krave ob najmanjši priložnosti s travnika ušle med koruzna stebla in se z njimi posladkale. Tudi zaradi tega je osrednji motiv krave odlična izbira za medgeneracijsko doživetje v letošnjem mariborskem Koruznem labirintu v dolžini 4071 metrov, kjer se je mogoče poditi, loviti, izgubljati, iskati, družiti in igrati tik ob potočku pri Studenški ulici 43. Ob tem obiskovalci razvijajo tudi občutek za orientacijo in intuicijo, srečujejo žuželke in so navsezadnje v neposrednem stiku s zemljo. Koruzni labirint so letos že drugič oblikovali študenti in študentke arhitekture Univerze v Mariboru. "Tehnično motiv prenesemo na lokacijo s pomočjo geodetov. Število sodelujočih se med pripravami zelo razlikuje," pojasni Nataša Drozg, ki je Koruzni labirint zaradi izjemnega zanimanja obiskovalcev v prejšnjih letih (nekaj manj kot osem tisoč) letos pripravila četrtič. Letos je na voljo tudi v Mengšu.
Na obeh lokacijah je odprt vsak dan med 9. in 20. uro. Vstopnica (za otroke 5 evrov, študente/upokojence 6 evrov, odrasle 8 evrov in družinska 25 evrov) ni časovno omejena, v labirintu lahko ostanete po želji. Večina se po njem potepa poldrugo uro, eni več, drugi manj. Ob dnevnih labirintnih aktivnostih je za pogumnejše (po predhodni najavi) mogoče tudi nočno labirintno doživetje s svetilkami, svojevrstno doživetje je mogoče podariti kot rojstnodnevno zabavo (prav tako po predhodni najavi) vse do septembra. Labirint lahko obiščejo tudi štirinožni prijatelji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
