Že pred uradno otvoritvijo se je vrsta kupcev vila pred polnimi prodajnimi vitrinami nove ponudbe Kmetijske zadruge (KZ) Rače na osrednji mariborski tržnici na Vodnikovem trgu. Kupci so čez poletje zelo pogrešali ponudbo rdečega mesa na tržnici, saj sta z začetkom julija v mlečno-mesnem paviljonu prenehala delovati dva mesarja. Mesnica KZ Rače slovi po kakovostnih izdelkih, kar potrjuje množičen obisk v Račah in njihovih dveh mobilnih mesnicah. V Mariboru je na tržnici njihova prva stacionarna poslovalnica in je tudi edina mesnica v tem delu mesta.
"Dobro poznam te mesnine, pripravljajo tudi narezke. Danes sem posebej zaradi njih prišla na tržnico, drugače kam drugam zavijem. Pogrešam pa mesnice v centru mesta, zdaj je vsaj tu na tržnici," pozdravlja ponudbo Mariborčanka Terezija Razboršek. "Sem hodil v Rače v mesnico, zdaj bo lažje, ker so v Mariboru," pa je dejal Mariborčan Franc.
Le meso lokalnega izvora
Štirje zaposleni so imeli veliko dela. Najbolj so šle v promet kranjske klobase, ki so jih obiskovalci lahko tudi pokusili. Teh so prodali kar okoli 200 kilogramov. A prodajalo se je vse, od svinjske pečenke, pečenic, svinjskih reber, govejega mesa, hrenovk do steakov, ki so jih tudi spekli, čeprav so ob tem sprožili požarni alarm. Prav s steaki se je pred leti začelo sodelovanje med mariborskim županom Sašem Arsenovičem in Kmetijsko zadrugo Rače, kjer so za njegovo restavracijo zorili steake slovenskega goveda. "Na tržnici je veliko ponudnikov in vse imamo enako radi. Kmetijska zadruga Rače je močna blagovna znamka z veliko znanja. Z njimi sem sodeloval že v prejšnjem življenju. Pri njih me je fasciniralo, da če bi želeli, bi lahko pri vsakem kosu mesa vedeli, kako je bilo ime govedu," je povedal župan Arsenovič.
"Veseli smo, da je mariborska občina prepoznala, da v koncept tržnice, ki jo že dolga leta obiskujem in ima dobro in kvalitetno ponudbo, pridemo še z našo ponudbo rdečega mesa, torej drobnice, svinjskega in govejega mesa," je pojasnil direktor KZ Rače Ivan Lenart in poudaril, da prodajajo le meso slovenskega izvora. Člani njihove zadruge so kmetje z obronkov Pohorja, Dravskega in Ptujskega polja. Skupaj jih je nekaj več kot 150 in niso samo rejci živine. "Od njih zahtevamo določeno kvaliteto, njim pa sta zagotovljena trg in plačilo. Torej gre za skupno strategijo in razvoj tako zadruge in kmetij," pojasnjuje Lenart. Niso velika kmetijska zadruga, zato za stabilnost ponudbe poslovno sodelujejo še z drugimi bližnjimi zadrugami. O širitvi prodajne mreže ne razmišljajo, ohraniti želijo kakovost, ovira pa je tudi pomanjkanje kadra. Zaposlenih imajo skupaj 60, od tega v mesnopredelovalnem delu 40 ljudi.
Zadruga je še vedno zvesta svojim prvotnim načelom, je izpostavila Danijela Kocuvan, predstavnica RRA Podravje - Maribor. "Aktivno sodeluje z lokalnimi kmeti, spodbuja trajnostno kmetovanje in prispeva k ohranjanju tradicionalnih kmetijskih praks ter bogate kulturne dediščine regije. Njihov pristop je celosten - od polja do mize. Skrbijo, da vsak pridelek, ki pride iz njihove zadruge, nosi pečat kakovosti in svežine. KZ Rače zagotavlja dostopnost do kakovostnega lokalnega mesa na več lokacijah v radiju 50 kilometrov od zadruge," pravi in še dodaja, da jih predstavlja kot primer odlične prakse v Evropi.
Za zdaj tri mesece poskusno
V zadrugi želijo s svojo prisotnostjo pomagati k povečanju obiska na mariborski tržnici, zato bodo prodajali samo to, česar ni bilo. Tako ne bodo prodajali perutnine, to prodajata od srede do nedelje kmetija Hudin in ob vikendih Kokot. "Na razpolago smo lokalnemu mestnemu okolju. Pričakujemo, da bomo tu naredili tolikšen promet, da bomo pokrili najemnino, stroške in stroške za zaposlene. Če želimo kvalitetne delavce, jih moramo dobro plačati. Želimo enak nivo kot v mesnici v Račah. Noben avtomat, noben študent ne more zamenjati rutiniranega mesarja ali mesarice. Prosili smo, da delamo tri mesece poskusno, da vidimo, ali nam gre, in se potem usedemo še enkrat in rečemo, ali ostanemo ali ne. Neki zaslužek mora biti, to je edina matematika," je poskusen čas pojasnila Simona Sternad Vogrin, prokuristka KZ Rače. Odprto imajo v četrtek, petek in soboto med 7. in 13. uro. Velik izziv, na kar so že opozarjali mesni ponudniki v paviljonu, je težek dostop. Dostava je možna do paviljona le do 10. ure, a si ponudniki ne morejo privoščiti, da ne nadomestijo blaga, ki ga zmanjka. Pravi čarodeji so, da pri tem po tej uri ne prekinejo hladne verige.
Bo tržnica kmalu pokrita?
Na mariborski tržnici je ponudba zdaj popolnjena, ob sadju in zelenjavi, jajcih, pekovskih, krušnih in mlečnih izdelkih, perutnini je spet tudi rdeče meso. Da mariborska tržnica slovi po velikem naboru ponudbe avtohtonih kmetov, pohvali Nataša Matijevič, vodja tržnic pri Mestnih nepremičninah: "Pri nas preko 180 kmetov svoje pridelke in viške pridelkov prodaja na tržnici. Sedaj je mariborska tržnica dobila še piko na i z lokalno ponudbo mesa." Razmišljajo o širitvi ponudbe, kar pa pomeni nujno prenovo tržničnega prostora, kar bo lažje po letošnjem nakupu celotnega objekta tržnice z garažno hišo. "Smo na dobri poti, da se bodo idejni načrti kmalu realizirali. Branjevci si najbolj želijo pokriti zeleni del tržnice in kotiček, kjer bodo skriti pred vremenskimi neprilikami. To je v načrtu, projekt je v pripravi. Radi bi uredili tudi toploteko v nekdanjem in sedaj praznem mlečno-mesnem paviljonu ter z dvigalom povezali garažno hišo in plato ob Koroški cesti," je načrte razgrnila Nataša Matijevič. Ob tem še poudarja, da bodo iskali kompromise z arhitekti in Zavodom za varovanje kulturne dediščine RS. Najemnika za gostinski lokal še niso izbrali, dobili so nekaj ponudb, je še dodala.
