Več mestnih svetnikov je od župana Saše Arsenoviča na seji mestnega sveta terjalo odgovore na vprašanja v zvezi z zaposlitvami in plačami zaposlenih, ki so se na občini zaposlili v času njegovega mandata in naj bi domnevno v sistemu javne uprave napredovali hitreje, kot to dopušča zakonodaja, o čemer je pisal spletni medij Lokalec.si. Da bo mestna uprava preučila, ali so svetniki sploh upravičeni do tovrstnih pojasnil, je odgovoril Arsenovič in dodal: "Mesto se končno premika v pravo smer, kar brez dobrih kadrov ni mogoče. Na te zaposlene sem zelo ponosen, dosegljivi so praktično 24 ur na dan."
Da je ljudi, če dobro delajo, treba nagraditi, a da se v javnem sektorju dobro ve, kako se jih razvršča v plačne razrede in kako lahko napredujejo, se je na odgovor župana odzvala Tatjana Frangež (Levica).
Enajst milijonov za sofinanciranje investicij
Precej več zadovoljstva so svetniki izrazili ob poročilu o zaključnem računu občine za lansko leto. Občina je namreč lani dosegla rekordno realizacijo prihodkov, ti so znašali kar 120,9 milijona evrov. Leto poprej je realizacija znašala 109,6 milijona, leta 2016 pa le 88 milijonov evrov. "Zelo zadovoljni smo predvsem z realizacijo transfernih prihodkov, ta znaša 11 milijonov, saj so to prihodki, ki jih občina dobi od EU ali države za sofinanciranje investicij. V preteklih letih so se namreč ti prihodki gibali od tri do pet milijonov," je povedala vodja službe za proračun Mateja Cekić.
"Ljudi je treba nagraditi, a se v javnem sektorju dobro ve, kako se jih razvršča v plačne razrede in kako lahko napredujejo"
Da ga kljub temu skrbi realizacija investicij v komunalne zadeve, je izpostavil Miha Recek (samostojni): "Komunala predstavlja tretjino proračuna, realizacija pa je zgolj 67-odstotna. V komunalo, v boljše življenje občanov, se torej vlaga premalo." Da se 67 odstotkov realizacije res sliši malo, a da absolutne številke govorijo drugače, je odgovorila Cekićeva: "To je namreč področje, v katero občina vlaga največ."
Gradnja novega vrtca na Studencih še pred letom 2024
V okviru svetniških pobud in vprašanj je Milana Mikla (NLS) zanimalo, ali držijo govorice, da se bo dodatne vrtčevske kapacitete na Studencih, kjer se gradi veliko novih stanovanjskih sosesk, začele graditi šele leta 2024. Da je to velik izziv, ki ga bo treba rešiti, je odgovoril župan Saša Arsenovič: "Smo pa na dobri poti do enega dvo- in enega štirioddelčnega vrtca, vsekakor si bom prizadeval, da se bo gradnja začela prej kot v letu 2024. Cilj občine je povečati število prebivalcev, ureditev tovrstne infrastrukture je torej samoumevna."
Naj občina spremeni odlok, ki omogoča, da je v Mariboru še vedno dovoljeno ogrevanje na pelete in druga trdna goriva, je predlagala Melita Petelin (Lista Melite Petelin). "Zato marsikdo kuri vse mogoče odpadke. Če želimo čistejši zrak, naj občina omogoči pridobitev subvencij Eko sklada za toplotne črpalke." Da je boljša rešitev od toplotnih črpalk priključitev na toplovodno ali plinsko omrežje, v kateri občina vlaga veliko denarja, je odgovoril Arsenovič.
Juhart: Maribor bo letno izgubil 100 tisoč evrov
Svetniki so v prvem branju sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mariborske lekarne, s katerim med ustanovitelje zavoda poleg mariborske in petih okoliških občin vstopajo še občine Ruše, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Šentilj in Sveta Ana, v katerih ima zavod svoje lekarne, a doslej niso bile med njegovimi ustanovitelji. Da je taka rešitev za Maribor izjemno slaba, saj se mu ustanoviteljski delež s sedanjih 84 odstotkov zmanjša na 74 odstotkov, zaradi česar bo letno ob 100 tisoč evrov od dobička, je opozoril Primož Juhart (LPR).
Da vstop petih novih občin v ustanoviteljstvo Mariborskih lekarn zahteva zakon o lekarniški dejavnosti iz leta 2013, je odgovoril občinski odvetnik Gregor Živko in dodal, da bi, če bi deleže razdelili v skladu z zakonom, Maribor dobil še manj, zgolj 64-odstotni delež, a da so v pogajanjih z občinami Hoče - Slivnica, Rače - Fram, Duplek, Starše in Miklavž dosegli, da so se svojim deležem odrekle v enaki višini kot mariborska občina. Sprejem odloka je zagovarjala tudi Jelka Kolmanič (samostojna), sicer predsednica sveta Mariborskih lekarn: "V novih občinah lekarne ustvarijo kar dobrih 40 odstotkov dobička. Ker ustanoviteljstva kar osem let nismo uredili, so te grozile, da bodo koncesijo podelile drugim interesentom. To je bilo torej nujno treba urediti."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
