Snaga je pretekli teden na Pobrežju, v Brezju in Dogošah opravila svetovalni nadzor ločevanja in zbiranja odpadne embalaže v rumenih vrečah gospodinjstev, da bi ozavestili ljudi o pravilnem ločevanju odpadkov. To še vedno ni doseglo zadovoljive ravni. Za omenjena območja so se v Snagi odločili, saj so tam pred dvema mesecema opravili sortirno analizo rumenih vreč. Ugotovili so, da se v vrečah velikokrat pojavljajo odpadki, ki tja ne sodijo.
- Snaga je rumene vreče za individualne hiše v mariborski občini uvedla z letom 2020.
- V večstanovanjskih objektih in v centru mesta občani odpadno embalažo zbirajo v zabojnikih z rumenim pokrovom.
- V rumenih vrečah se zbira embalaža, v kateri so pijača, hrana in drugi zapakirani, oviti in obdani izdelki, ko jih kupimo.
- Izjema sta steklena in papirna embalaža, ki ne sodita v rumeno vrečo.
Kam s steklenimi kozarci
Že prvi dan so nadzorniki ugotovili najpogostejšo napako - da uporabniki v rumene vreče odlagajo tudi stekleno embalažo. ''Predvsem steklene kozarce od kumaric, ki bi morali biti odloženi na ekološke otoke pod steklo,'' je pojasnila strokovna sodelavka za splošne zadeve Irena Bartok. Prav tako papir, papirna in kartonska embalaža ne sodijo v rumene vreče, temveč na ekološke otoke. ''V rumenih vrečah namreč velikokrat iz embalaže iztekajo še kakšne tekočine, kar namoči papir in karton in zmanjša kvaliteto odpadka za nadaljnjo obdelavo," pojasni Bartokova. Pri nadaljnji pripravi in predelavi odpadne embalaže se nato zvišajo stroški obdelave, saj je za kakovostno predelavo in reciklažo odpadne embalaže potreben čim bolj čist odpadek.
V rumenih vrečah so našli tudi biološke odpadke, kot so ostanki hrane in jajčne lupine, ki sicer sodijo v rjav zabojnik. Tudi gradbeni material ter večji kovinski in plastični predmeti ne spadajo v rumeno vrečo, temveč v zbirni center. Naleteli pa so tudi na mešane odpadke; ostanke čajnih svečk, plastične drobne izdelke, cigaretne ogorke in kavne kapsule. Vse našteto spada v črni zabojnik.
Kdo je odgovoren za ločevanje odpadkov
In kateri odpadki sodijo v rumeno vrečo? Tam zbiramo embalažo, v kateri so pijača, hrana in drugi zapakirani, oviti in obdani izdelki, ko jih kupimo. Embalaža mora biti izpraznjena, prav tako jo stisnemo, da prihranimo prostor. To so plastenke pijač, hrane, čistil, pralnih sredstev, šamponov, plastični lončki od jogurtov, pudingov, konzerve, kovinske doze sprejev, tetrapak embalaža, prazne cigaretne škatlice ...
"Naslednjič ne bomo odpeljali odpadkov, saj je tudi to kazen; kaj bodo pa potem z odpadki?''
Večinoma pozitivni odzivi ljudi Bartokove niso presenetili. ''Ljudje velikokrat pokukajo skozi okno v skrbeh, da je kaj narobe. Ko pa jim pojasnimo situacijo, odvrnejo, da si bodo to zapomnili in se nam zahvalijo. Veliko ljudi se namreč zaveda, da je to vsakodnevna rutina, ki jo moramo usvojiti, da bo naše okolje čim bolj čisto.'' V preteklih podobnih akcijah, kjer so se trudili za večji nivo ozaveščenosti glede ločevanja odpadkov, so naleteli tudi na nedosledne posameznike, ki so očitali, da je ločevanje odpadkov delo Snage, saj jih zato plačujejo. ''Mi smo plačani zato, da odpadke odpeljemo, po zakonu pa jih morajo že povzročitelji odložiti v pravo posodo. Ločevanje ni naša naloga,'' je poudarila Bartokova.
Namen nadzora ni kaznovanje, ampak svetovanje
Prav tako meni, da ljudje potrebujejo spodbudo, kako pravilno ločevati odpadke, kar je opazila pri prejšnji akciji: ''Ko smo skupaj z medobčinsko inšpekcijo pred bloki obračali črne zabojnike, da bi ugotovili nepravilnosti ločevanja odpadkov, so ljudje množično klicali na Snago in spraševali, kam morajo vreči kateri odpadek.'' Na podlagi tega so se odločili, da bodo takšne in podobne akcije izvajali kontinuirano, za različne odpadke, na različnih območjih, da dosežejo čim večjo ozaveščenost.
Kako zmanjšati količino odpadkov
Ni pa samo ločevanje odpadkov tisto, ki pomaga ohranjati okolje čisto. Celo pomembnejše je zmanjšanje količine odpadkov, na primer namesto kupljene vode v plastenki pijmo vodo iz pipe. Ponovno uporabimo izdelke, ki bi jih po navadi takoj zavrgli - plastične vrečke za nakup sadja in zelenjave. ''Skušajmo neko stvar ponovno uporabiti in ji dajmo neko drugo uporabno vrednost,'' svetuje Irena Bartok. Kjer je to mogoče, spodbuja tudi lastno kompostiranje, da ljudje sami biološke odpadke vračajo v naravo v obliki komposta. Pomembno pa je tudi odpadno embalažo stisniti, da na ta način gospodarno polnimo vrečo. Bartokova opozarja tudi na to, da odpadne embalaže ne operemo, saj s tem po nepotrebnem trošimo vodo, kar pa je slabo za okolje.
Bartokova poudarja, da namen ni kaznovati, temveč opozoriti in svetovati tistim, ki delajo napake. Zato so zraven obvestil izdajali tudi pohvale za dosledno ločevanje odpadne embalaže. Že prvi dan svetovalnega nadzora so ob pregledu vsebine rumenih vreč pri 126 gospodinjstvih podelili 78 pohval. Čeprav je bilo izdanih tudi 48 obvestil o ugotovljenih nepravilnostih, je to dokaj solidno razmerje, je komentirala Bartokova. Prav tako je bila presenečena, da je v preverjenih vrečah res raznovrstna embalaža; da ljudje razumejo, da med te odpadke ne spadajo samo plastenke. Ker pa je možno, da kljub mnogim zaporednim obvestilom nekateri ne bodo izboljšali svojega ločevanja, obstaja skrajni ukrep: ''Naslednjič ne bomo odpeljali odpadkov, saj je tudi to kazen; kaj bodo pa potem z odpadki?'' Če se kljub temu ne bodo odzvali na njihove opomine, se bo vključila medobčinska inšpekcija.
Želijo se približati "zero waste"
Ker se ločevanje odpadkov trudijo izboljšati tudi z drugimi aktivnostmi, kot so obiski vrtcev in šol, kjer imajo delavnice, natečaje in predavanja, se ozaveščenost tudi tako veča. Pred ukrepi za zajezitev koronavirusa so množično dobivali klice, da pridejo opominjat, kako pomembna je skrb za okolje.
Kako uspešen je svetovalni nadzor, bo pokazala sortirna analiza rumenih vreč. Na podlagi tega bodo dobili jasno sliko, kako pomembne so takšne akcije. Bartokova je pozitivna: ''Verjamem, da bo to uspešna zgodba. Sploh glede na rezultate preteklega leta. Lani smo odpadke, ki jih pridelamo v gospodinjstvih, v 60 odstotkih zbrali z zbirnih otokov, 40 odstotkov je bilo mešanih odpadkov iz črnih zabojnikov. Pred leti je bilo to razmerje v prid črni posodi. Te številke kažejo na vedno večje ločevanje in predelavo odpadkov, s tem pa se želimo približati 'zero waste' - nič odpadkom.''
Obiščite spletno stran brez oglasov.
