Okrog pol devete zjutraj s fotoreporterjem prispeva v Koreno. Potujoča knjižnica pred kulturnim domom se nekako ujema s sivim in mrzlim ozračjem, ki je leglo na kraj v času zaprtih šol. "Zdi se mi, da nisem v pravi zgodbi," otožno reče knjižničarka Mojca Gomboc, ko nama odpre vrata. "Vsako jutro še imam upanje, ko se usedeva in se odpeljeva - pozabim, kar pozabim, da ni več tako, kot je bilo včasih. Pa si mislim, joj, zdaj bova pa prišla tja in naju bodo že čakali. Ko vidiš, da jih ni, potem veš …" Gombočeva pusti, da neizrečena misel obvisi v zraku.
Ljudje so previdnejši
V normalnih razmerah bi samo do osme ure bibliobus obiskalo vsaj osemdeset otrok, v celem terminu pa vsaj dvesto. "Danes sta vidva prva obiskovalca. Imela sva sicer nekaj klicev, ampak to ne šteje," reče Gombočeva. Zaradi vožnje med občinami nimajo težav, dovoljenje so dobili takoj. Korena je drugače ena izmed močnejših lokacij, učitelji namreč pripeljejo celotne razrede otrok, nemudoma v knjižnico včlanijo tudi prvošolčke. Veliko bralcev jih obišče tudi v Račah.
"Vsako jutro še imam upanje, ko se usedeva in se odpeljeva"
Voznik Aleš Brodnik meni, da so v času korone ljudje bolj prestrašeni, nekateri raje niti ne pridejo, so bolj previdni in raje podaljšajo izposojeno. V nekoronskih časih pa včasih zaradi gneče težko hodiš med knjižnimi policami. Do nedavnega sta delala tako, da sta za bralce nabrala knjige in jih izročala skozi vrata. Zdaj se bliža mrzli čas, zato so se dogovorili, da lahko v potujočo knjižnico vstopi ena oseba, ki jo potem postrežejo.
Imajo bralce vseh starosti
Bibliobus prevaža več kot deset tisoč knjig. Šolske knjižnice so slabše založene, zato jih v dopoldanskem času najpogosteje obiščejo osnovnošolci. "Popoldne pa pridejo krajani, včasih cele družine. Imamo bralce vseh starosti, od ničle pa do stotke," razloži knjižničarka. Urnik izdelajo vsake tri mesece, o prihodu obvestijo tudi šole. Kaj pa, če želene knjige nimajo na zalogi? Po besedah knjižničarke se to zgodi redko.
Brodnik nas obvesti, da ga je pravkar klicala gospa, ki bi želela imeti knjigo iz tezenske knjižnice, saj je pri njih že izposojena. "Ker greva mimo, jo bova seveda dvignila in v petek pripeljala v Rače," razloži. Rok izposoje je en mesec, in ker so povezani s šolami, že učitelji poskrbijo, da se knjige vrnejo pravočasno, zato nimajo težav z zamudninami.
Vzdušje kot v dnevni sobi
Knjižničarka pojasni, da si odrasli najraje izposojajo kriminalke, psihološke knjige, pogosto pa posežejo tudi po kuharskih in tistih s področja vrtnarstva. "Otroci pa vse. Od strokovne literature do leposlovja," razloži Gombočeva. V potujoči knjižnici dela že 31 let in pravi, da ne bi šla nazaj, saj se ji zdi, da je tukaj odnos bolj domač, z bralci se pozna po imenih. "Pri nas je tako, kot da bralci vstopijo v dnevno sobo," opiše. "Včasih že ponoči razmišljam, kam grem in kaj bi lahko komu priporočala. Zato je fajn, da delamo isti ljudje, saj lahko tako delo poteka, kot mora. Ko dobiš novitete, točno veš, katero knjigo boš kam usmeril."
Pa bo ta manko bralcev, ki je posledica zaprtih šol, imel vpliv na bralno kulturo? Sogovornica upa, da ne. Po prvem valu junija, ko so spet začeli voziti, je bilo hitro vse kot prej. Voznik pa še pripomni, da so bili otroci iskreno veseli, da so spet v knjižnici. Oba verjameta, da bo že popoldne obisk večji in z upanjem pričakujeta čase, ko bo potujoča knjižnica spet polna ves dan. Dogovorimo se, da se takrat spet oglasiva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
